Džinping: Tajvan je prva rdeča črta, ki jo ZDA ne smejo prestopiti

Gre za težko pričakovan sestanek v luči vzhajajočih napetosti glede statusa Tajvana, zahteve Kitajske po otokih v Južnokitajskem morju, ravnanja Pekinga z Ujuguri v vzhodni regiji Šinjiang in tudi zaradi vse večjih tesnih vezi Pekinga in Moskve. Kitajska je obenem zaskrbljena, da ZDA želijo preprečiti njen vzpon kot svetovna sila.

To je njuno prvo srečanje, odkar se je Joe Biden preselil v Belo hišo. Pred njegovim predsednikovanjem sta se srečala večkrat, tudi v času, ko je bil Biden podpredsednik. Oba voditelja sta na pogovore spremljali manjši delegaciji, srečanje pa naj bi trajalo kar tri ure in pol. Po koncu je Bela Hiša sporočila, da sta voditelja odkrito govorila o vrsti občutljivih vprašanj, vključno z Ukrajino, Severno Korejo, Tajvanom, Hongkongom, Tibetom in tudi človekovimi pravicami. 

Pred srečanjem je Biden dejal, da verjame, da ni potrebe po novi hladni vojni z naraščajočo azijsko silo. Dejal je tudi, da kljub nedavnemu rožljanju z orožjem s strani Kitajske ne verjame, da "obstaja kakršen koli neposredni poskus s strani Kitajske, da napade Tajvan." Je pa poudaril, da nasprotuje "prisilnim in vse bolj agresivnim dejanjem Kitajske proti Tajvanu". 

Voditelja sta skupaj obsodila uporabo jedrskega orožja, so sporočili iz Bele hiše in trdili, da se "jedrska vojna nikoli ne bi smela voditi in je ni mogoče nikoli zmagati". 

Ši Džinping je glede na poročanje kitajske vlade o srečanju poudaril, da je "tajvansko vprašanje v samem jedru kitajskih temeljnih interesov, temelj politične podlage kitajsko-ameriških odnosov in prva rdeča črta, ki jo ZDA ne smejo prestopiti".

Biden je sicer zagotovil, da ZDA ohranjajo svojo politiko "ene Kitajske" in da se to ne bo spremenilo, razen če bo Kitajska ali Tajvan enostransko ukrepala. Če bi Peking skušal vojaško spremeniti status Tajvana, bodo ZDA ostale zavezane krepitvi obrambe otoka. 

Bela Hiša je dodala, da sta se Biden in Ši zavezala, da bosta sodelovala pri obvladovanju podnebnih sprememb in ohranjanju globalne finančne, zdravstvene in prehranske stabilnosti. Sicer natančno niso navedli, ali to pomeni, da bo Kitajska pristala na ponovne pogovore o podnebnih spremembah, ki jih je Peking prekinil v znak protesta proti obisku predsednice predstavniškega doma Nancy Pelosi v Tajvanu avgusta, sta se pa uspela dogovoriti, da ameriški državni sekretar Antony Blinken odpotuje v Peking in poskuša znova nadaljevati dogovore.

"Kot voditelja naših dveh narodov si po mojem mnenju delimo odgovornost, da pokažemo, da lahko Kitajska in Združene države obvladajo razlike, preprečijo, da bi konkurenca postala konflikt, in najdemo načine za sodelovanje pri nujnih globalnih vprašanjih, ki zahtevajo naše medsebojno sodelovanje," je dejal Biden.

Kljub svojem nagovoru pa je Biden kot predsednik Kitajsko večkrat obtožil kršitev človekovih pravic Ujgurov in drugih etničnih manjšin, zatiranja demokratičnih aktivistov v Hongkongu, prisilnih trgovinskih praks, vojaških provokacij proti samovladnemu Tajvanu in razhajanj glede ruske invazije nad Ukrajino. 

Voditelja sta sicer imela pet telefonskih in video klicev, vendar ta srečanja niso nadomestila za osebna srečanja. Takšno srečanje pa zahteva ogromno priprav, zato ni nič nenavadnega, da so se predstavniki Bele hiše in njihovi kitajski kolegi tedne pogajali o podrobnostih srečanja, ki je potekalo v Šijevem hotelu s prevajalci, ki so obenem zagotavljali tudi simultano tolmačenje prek slušalk. Ob vsakem voditelju je bilo prisotnih še devet pomočnikov. 

Ameriški uradniki so nestrpno spremljali, kako je Ši pristopil k srečanju, potem ko je utrdil svoj položaj nespornega voditelja države, in dejali, da bodo počakali, da ocenijo, ali je zaradi tega bolj ali manj verjetno, da bo iskal področja sodelovanja z ZDA.

"Ni se mi zdel bolj konflikten ali bolj spravljiv," je dejal Biden. "Takšen, kot je vedno bil, neposreden."

Oba sta sicer na pogovore prispela z okrepljenim političnim položajem doma. Demokrati so slavili nadzor nad ameriškim senatom, Šiju pa je nacionalni kongres komunistične partije podelil že tretji petletni mandat.