Najbogatejši na svetu ne služijo le z dejavnostmi, ki prispevajo k podnebnim spremembam, temveč vse bolj tudi s posledicami podnebne krize, ugotavlja novo poročilo organizacije Oxfam. Po ugotovitvah organizacije je najbogatejših 0,1 odstotka svetovnega prebivalstva močno prisotnih v sektorjih pripravljenosti na naravne nesreče, odpravljanja posledic katastrof in obnove po njih. Vrednost tega trga naj bi se povečala s približno 64 milijard evrov na približno 85 milijard evrov letno do leta 2029, poročilo povzema Guardian.
Po mnenju Oxfama to najbogatejšim prinaša nekakšno 'dvojno dividendo'. Najprej služijo z naložbami v dejavnosti, ki povečujejo izpuste toplogrednih plinov, nato pa še z vlaganji v podjetja, ki odpravljajo posledice podnebnih sprememb.
Največje breme tako pade na najrevnejše. Organizacija opozarja, da takšen sistem še dodatno povečuje neenakost. Ljudje in države, ki najmanj prispevajo k segrevanju planeta, se soočajo z višjimi cenami hrane, stroški popravil domov po poplavah, neurjih in sušah ter s prisilnimi selitvami.
Jean McLean iz Oxfama pojasnjuje: "Superbogati imajo koristi na obeh straneh krize: najprej prek nadaljnjih vlaganj v onesnažujoče industrije, nato pa še prek vlaganj v hitro rastoče gospodarstvo prilagajanja podnebnim spremembam, kjer se storitve obnove in sanacije prodajajo svetu, ki se segreva."
Glede na poročilo je približno osem milijonov najbogatejših ljudi na svetu odgovornih za več emisij toplogrednih plinov kot skupaj 3,5 milijarde najrevnejših prebivalcev planeta. Oxfam ocenjuje, da ta skupina k ekstremnim vročinskim dogodkom prispeva približno 125-krat več kot povprečen človek. Del odgovornosti pripisujejo njihovemu življenjskemu slogu. Zasebna letala na primer ustvarijo več izpustov ogljikovega dioksida v dveh sekundah, kot jih večina ljudi na svetu povzroči v enem letu.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.