Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v sredo, dan pred državnim praznikom, za javnost predstavil ruski sistem elektronskega bojevanja proti dronom Repellent. "V naših rokah je," je po poročanju dejal srbski predsednik. "To je Repellent. Ni tako zmogljiv kot Krasuha, vendar je odličen." Dostava orožja se je zgodila pred nekaj meseci, čeprav je srbski zračni prostor praktično obkoljen z državami članicami zveze Nato, ki so sprejele sankcije proti Rusiji, tako da ni jasno, kako je pošiljka z orožjem prispela v Srbijo, navaja AP.
Srbija je poleg prve ruske zaveznice Belorusije edina evropska država, ki ni sprejela ukrepov proti Rusiji ob začetku vojne v Ukrajini in z Rusijo še vedno gospodarsko in vojaško sodeluje. V Bruslju že dolgo pritiskajo na Beograd, naj sprejme sankcije proti svoji tradicionalni zaveznici, če se želi pridružiti EU.
Večina dobav vojaške opreme v Srbijo sicer prihaja iz Rusije in Kitajske. Srbija je v preteklih letih delno obnovila kopenske zmogljivosti, letalsko floto in se oborožila s kitajskim protiletalskim sistemom FK-3 ter ruskim Pancir S1M. Njena obrambna industrija v zadnjem času tudi pospešeno izvaža orožje. Konec lanskega leta so srbski mediji poročali o prodaji 48 samovoznih havbic Nora B52 neznanemu kupcu. Šlo naj bi za Azerbajdžan.
V Belgorodu več mrtvih, našli ostanek srbske rakete
Na prizorišču četrtkovih raketnih napadov na ruski Belgorod, v katerih je po podatkih ruskih oblasti umrlo šest ljudi, ranjenih pa je bilo 17, so ruski preiskovalci našli ostanke 122-milimetrske rakete ER Grad 2000, ki jih je ukrajinska vojska verjetno izstrelila iz češkega večcevnega raketometa RM-70 Vampir. ER Grad 2000 izdelujejo v valjevski tovarni orožja Krušik. Pri srbskih projektilih gre za modernizirano različico osnovne variante z dvakratnim dometom, 40 kilometrov. Da gre za srbske rakete, naj bi dokazovala značilna barva same rakete in njenih stabilizatorjev.
Ruski portal Mash je 27. februarja objavil video posnetek, ki naj bi prikazoval okrog 3500 srbskih raket v skladišču orožja v Bratislavi na Slovaškem. Portal je navedel, da je Slovaška tranzitna država za rakete in da so te končale v Ukrajini. Portal je tudi objavil dokumente, katerih verodostojnosti sicer ni mogoče potrditi, ki naj bi razkrivali posel tranzita orožja v Ukrajino v več korakih. Kanadsko podjetje JNJ Export Import je naročilo rakete pri orožarskem podjetju Krušik iz Srbije. Ruski mediji trdijo, da je pošiljka z orožjem priletela iz Srbije v Turčijo, kjer je za tranzit kot posrednik poskrbelo turško podjetje Arca Savunma Sanayi Ticaret, prek katerega je šel tovor na Slovaško in nato v Ukrajino.
Srbski obrambni minister Miloš Vučević je ob razkritju zanikal, da Srbija izvaža orožje v Ukrajino ali Rusijo. Takrat pa je tudi dejal, da se Srbija ne ukvarja s tem, ali zasebna podjetja kupujejo na tretjih trgih in prodajajo orožje podjetjem v drugih državah. "Gre za mednarodno trgovino," je takrat dodal Vučević.
Da Srbija dobavlja orožje Ukrajini, je bilo mogoče prebrati tudi v lanskih razvpitih tajnih dokumentih Pentagona, čeprav do danes še ni pojasnjeno, ali gre za verodostojne papirje.
Le nekaj mesecev kasneje, 12. julija 2023, je iz letališča v Nišu, kjer ima svoj 'center' tudi ruska vojska, poletelo ukrajinsko transportno letalo Antonov An-16. Transportnik je strmoglavil na severu Grčije v bližini Kavale. V nesreči je umrlo vseh osem članov posadke, ki so prevažali 11,5 tone streliva srbske proizvodnje.
Oblasti v Srbiji so takrat pojasnile, da je bila pošiljka v lasti zasebnega srbskega podjetja Valir in da je bilo vse orožje proizvedeno in nabavljeno v državni tovarni orožja Krušik. Navedeno je bilo tudi, da je posrednik družba iz Bosne in Hercegovine BA-Metalexport. V obrazložitvi, ki jo je podala Srbija, je bilo navedeno, da bi moralo biti končni uporabnik orožja, in sicer vadbenih min, ministrstvo za obrambo Bangladeša in ne Ukrajine.
Nesreča je še vedno zavita v misterij. Identitete umrlih članov posadke še vedno niso objavili. Grški uradniki prav tako niso objavili nobenih informacij o preiskavi nesreče, grške in ukrajinske oblasti pa že več kot eno leto niso javno spregovorile o primeru.
KOMENTARJI (306)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.