Dva odstotka 'za Nato' ne bosta dovolj: 'Morali bomo zapraviti več'

Leta 2018 je nezadovoljni Donald Trump dejal, da bi morale članice Nata podvojiti svoj prispevek za obrambo na štiri odstotke bruto družbenega proizvoda (BDP), sicer pa da izkoriščajo ZDA, ki skrbijo za varnost Evrope. Med članicami Nata je zaradi Trumpove retorike takrat završalo, zaradi njegovih groženj so se začela pojavljati tudi ugibanja o tem, da bodo ZDA "zapustile" Evropo in odšle iz Nata. Tudi pred nastopom novega mandata Trump suče isto ploščo. V intervjuju za televizijo NBC je zagrozil, da bo razmislil o izstopu iz Nata, če zaveznice "ne bodo plačevale računov".

Toda kot povedo ljudje, seznanjeni z notranjo dinamiko zavezništva, gre pri Trumpovem pogojevanju bolj za pogajanje kot za grožnje z dejanskimi namerami. Zakulisne prakse, ki ne temeljijo na 'zamudni' birokraciji in pravnih standardih, ampak na principu 'jaz tebi – ti meni', je sicer po mnenju poznavalcev značilna za nekdanjega in bodočega ameriškega voditelja. 

"Glede zahtev po zvišanju obrambnih izdatkov ima prav," je le nekaj ur po Trumpovi zmagi dejal generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte, sicer precej dober prijatelj ponovno izvoljenega predsednika. Rutte je konec novembra Trumpa že obiskal na njegovem posestvu v Palm Beachu na Floridi. Kaj sta govorila na neformalnem pogovoru, ni znano, ve pa se, da Trump rad prisluhne svojemu nizozemskemu kolegu, ki je v vsesplošni negotovosti nekaterih in strahu pred Trumpovimi potezami, hitel 'preveriti klimo' na Floridi. 

"Morali bomo zapraviti več. To bo precej več kot dva odstotka. Naj bom o tem jasen," je ob prihodu na Evropski vrh politične skupnosti, ki se je v prvi polovici novembra odvil v Budimpešti, dejal Rutte in poudaril, da se bo s Trumpom pogovarjal o kolektivnemu odzivu na varnostne izzive. Odločitev o zvišanju minimalnega praga naj bi bila dosežena na vrhu Nata prihodnje leto v Haagu, po poročanju časnika Financial Times pa naj bi novi minimalni prag znašal tri odstotke. Rutte, ki sicer 'nove' številke še ne želi razkriti, je pred časom predlagal dve poti do cilja – enotno povečanje za vse države članice ali prilagoditve na podlagi specifičnih obrambnih pomanjkljivostih v posamezni državi.

Tudi novi evropski obrambni komisar Andrius Kubilius je še med zaslišanjem v evropskem parlamentu dejal, da je prišel čas za zvišanje minimalnega praga izdatkov, in sicer na vsaj 2,5 odstotka. "Z mojega vidika dva odstotka nista dovolj." K izpolnjevanju cilja 2,5 odstotka so pozvali tudi v Veliki Britaniji, kjer so prav tako povečali obrambne izdatke in pozvali ostale članice, da zvišajo minimalni prag. "Čas je, da se zresnimo," je dejal britanski zunanji minister David Lammy.

Odkar je Rusija sprožila obsežno invazijo na Ukrajino leta 2022, so številne države krepko povečale obrambne izdatke. Najbolj sunkovito so reagirali na Poljskem in v baltskih državah, kjer se približujejo štirim odstotkom BDP, cilju, ki ga je v prejšnjem mandatu terjal Trump. Močno je svoje izdatke povečala tudi Nemčija, Olaf Scholz je kmalu po ruski invaziji napovedal 100-milijardni vložek v obrambo. Na drugi strani je Rusija v treh letih vojne praktično podvojila svoj obrambni proračun. Iz 60 na 119 milijard evrov.

Leta 2014, na začetku ukrajinske krize, so zgolj tri članice Nata izpolnjevale zavezo. Danes 32 držav članic obrambi nameni 1,4 bilijona evrov. Na vrhu je Poljska s 4,1 odstotka, sledita ji ZDA in Estonija s 3,4 odstotka, Lavtija 3,2 odstotka, Grčija 3,1 odstotka. V primerjavi z letom 2014 so izdatke najbolj povečali v Latviji in Litvi (več kot 300 odstotkov) ter na Madžarskem (za 225 odstotkov).

Pa Slovenija? Na repu. Lanski in predvideni letošnji obrambni izdatki se gibljejo okrog 1,3 odstotka bruto družbenega proizvoda (okrog milijardo evrov), v skladu s sprejetima razrezoma na vladi pa se bodo sinhronizirali s strateškimi dokumenti. Prihodnje leto bo obrambni proračun presegel odstotek in pol, leta 2026 pa dosegel 1,63 odstotka. To vključuje nove nabave, tako vojaške opreme kot izvedbo projektov za dvojno uporabo. Pod dvema odstotkoma BDP so poleg Slovenije še: Španija, Luksemburg, Belgija, Kanada, Italija, Portugalska, Nizozemska in Hrvaška.

Kakšna je cena 'nevtralnosti'?

Slovenija se torej počasi 'plazi' k dvema odstotkoma (do leta 2030), ko v Natu že govorijo o dodatnem povečanju izdatkov. Priljubljenost Nato pakta v Sloveniji je ena nižjih v zavezništvu. Letošnja raziskava javnega mnenja, ki jo je objavil časnik Delo, kaže na padec podpore, le 52 odstotkov vprašanih bi članstvo na referendumu še podprlo. Nižjo podporo ima Nato le še v Črni gori. Eden od argumentov nasprotnikov članstva v Natu je strošek, ki se vsako leto namenja za vojsko oz. obrambo, saj v državi obstajajo druge, predvsem socialne in zdravstvene prioritete. 

Kakšna bi bila torej finančna cena izstopa iz vojaškega zavezništva? Slovenija bi v tem primeru postala tehnično nevtralna država, kar v praksi prinaša različna tveganja in izzive, od odsotnosti kolektivne obrambe do varovanja zračnega prostora in drugih varnostno-stroškovnih 'zagat'. Med evropskimi nečlanicami Nata so – poleg seveda Rusije, Belorusije in Ukrajine – Avstrija, Andora,  Ciper, Malta, Lihtenštajn, Monako, San Marino, Gruzija, Švica, Irska, Srbija, Moldavija, Vatikan ter Bosna in Hercegovina. 

Srbija, največja država na območju nekdanje SFRJ v zadnjih 20 letih, za obrambo namenja dobra dva odstotka BDP (leta 2023 2,05 odstotka oz. 1,4 milijarde evrov). Avstrija nameni precej manj, zgolj 0,77 odstotka, kar sicer nanese 4,4 milijarde evrov. Pa Švicarji? 0,7 odstotka oz. nominalno 6,3 milijarde. Popolni rekorder v minimalnem vlaganju v oborožene sile med nevtralnimi državami je Irska, ki obrambi nameni zgolj 0,2 odstotka BDP ali dobro milijardo evrov.