V streljanju v študentskem naselju umrli dve ženski, ranjen dveletni otrok

IKOSS - napisanega je tu dosti a dejstvo je le eno - če bi bil pristop k strelnemu orožju omejen le na policijo in vojsko, noben drugi bi ne mogel nobenega ustreliti. Pa ne glede na krvno skupino, psiho stanje, količino dolarjev in podobno...

Bravo za kratek in logičen komentar. Zgornja pisarija me spominja na mlatenje prazne slame.

@jugatneme Res je, v kolikor nekdo nima na voljo strelnega sredstva, tudi teoretično ni mogoče, da bi kogarkoli ustrelil. Vendar ima zgornja trditev bistveno pomanjkljivost, saj ne naslavlja srža problema. Najprej je namreč treba razčistiti, kaj dejansko problem je. Je slednje to, da je nekdo ustreljen, ali to, da je nekdo učinkovito napaden? V kolikor se postavimo na stališče, da je problem le v ustreljenih, potem očitno tudi menimo, da so krvni delikti, ki niso izvedeni s pomočjo ognjenega strelnega orožja, družbeno neproblematični. V kolikor sodimo, da ti so družbeno problematični, potem si moramo priznati, da je srž problema družbenega okolja z visoko stopnjo krvnih deliktov (ustreljeni so le del teh), v neustreznih osebnih vrednotah relativno velikega števila posameznikov, kateri ocenjujejo uporabo fizičnega nasilja za dosego svojih ciljev, kot dopustno. Ognjena strelna sredstva v vlogi orožja so v tem primeru le ena izmed mnogih sredstev za dosego zadanega cilja in še zdaleč ne edino. Razumevanje tega vprašanja je pri iskanju rešitev ključno. Napaka v oceni namreč privede le do sprememb v uporabljenih sredstvih, bistveno pa ne vpliva na pojavnost samih krvnih deliktov. Napačen pristop privede do erozijo pravic prebivalstva, ki pa ne dosežejo želenih ciljev, kar običajno ustvari cikel vedno novih omejitev, ki imajo celo vedno slabši izplen. Ustrezna področna zakonodaja sicer ima lahko nekatere pozitivne učinke, mnogi pa ji pripisujejo mnogo prevelik pomen. Teza o prepovedi določenih sredstev ima poleg tega še en velik problem. Tovrstnih omejitev namreč nikoli ni mogoče učinkovito udejanjiti, vsaj ne v običajnem družbenem okolju. Celo v posebej reguliranih okoljih je to izjemno težko. Tako tisti, ki določeno sredstvo želijo imeti, do njega lahko skorajda vedno pridejo s pomočjo črnega trga.

@jesenčica Zapisan komentar predstavlja točno tisto o čemer je govoril prvotni zapis. Po svoji naravi izjemno kompleksno vprašanje želijo mnogi zreducirati na preproste slogane, katere je mogoče zapisati v nekaj vrsticah. Ne le, da to ni mogoče, tudi poglobljena razprava o tematiki na ta način ni mogoča, skladno s tem pa se odmika možnost za iskanje konstruktivnih in učinkovitih rešitev.

IKOSS - filozofiraš toliko da ti že škodi in nakladaš ter bežiš od dejstva. Dejstvo pa je, da je strelno orožje lahko v majhnem formatu možno skriti in nekoga lahko preseneti in pokonča na daljavo (če je strelec pod stresom, nenačrtno pokonča tudi več njih, torej nedolžnih). Zato ponavljam že navedeno, da če je posedovanje strelnega orožja možno samo policiji in vojski in to v času operative (torej med opravljanjem službenih nalog) potem bojazni da bi te nekdo strelno ranil ali celo ubil ni. Čemu bi si pa sploh človek kupoval strelno orožje, če ga ne potrebuje, a da se hvali/pokaže naokoli ali da z njim nekoga ustreli!?? Po tvojih komentarjih v zgodovinskem zapisu na tej strani, bi se dalo razbrati da si poznavalec/zbiralec starega orožja ali trgovec z orožjem, sedaj pa samo ali legalni ali ilegalni. Pa četudi bi bil doktor znanosti iz obramboslovja ali upokojeni general nekako da slutiti da ne razumeš ali nočeš razumeti da prodaja strelnega orožja je samo en velik € posel.

@jugatneme Vsako trženje blaga je posel s katerim so povezani gospodarski interesi. Trženje ognjenih strelnih sredstev v tem pogledu v ničemer ne odstopa od ostalih dobrin. Seveda je delovanje industrije potrebno razumeti iz tega vidika in njihova stališča presojati tudi v tem kontekstu. Na drugi strani se mnogokrat argumente presoja izključno skozi to perspektivo, kar pa dodobra izkrivi realno podobo. Povedano drugače, mnogi zagovarjajo pravico do posesti nekaterih bolj potencialno nevarnih sredstev med katera spadajo ognjena strelna sredstva iz razlogov, z gospodarskimi interesi nima prav nič skupnega. Trditev, da je industrija velik del problema, kaže na veliko nerazumevanje tematike in med drugim onemogoča tvorno razpravo, ki bi nemara lahko imela določene pozitivne učinke. Ognjena strelna sredstva so izrazito večnamensko blago in jih je mogoče posedovati/uporabljati v vrsti vlog. Le ena izmed njih je vloga orožja in celo le del teh načinov uporabe je družbeno problematičnih. V kolikor posameznik za posest ni neprimeren, svoji okolici ne predstavlja grožnje. Zaupanje v tovrstno metodologijo je ključna, saj jo uporabljamo na vrsti področij. V kolikor ji ne bi zaupali, potem se znajdemo pred resno dilemo, kako ovrednotiti posameznikovo primernost za vsa področja, kjer je še posebej kritično, da se tam ne znajdejo osebe z neustreznim osebnim vrednostnim sistemom. V kolikor omenjeno metodologijo za oceno posameznika priznavamo, potem jo je smiselno implementirati tudi na tem področju. Obstaja vrsta tehničnih lastnosti zaradi katerih so ognjena strelna sredstva med potencialno bolj nevarnimi in so tako tudi posebej učinkovita v vlogi orožja. V kolikor ocenjujemo njihovo taktično učinkovitost nasproti nezavarovanim ciljem, so izrazito primerljiva z vrsto drugimi sredstvi. Ravno tega se mnogi ne zavedajo, zato zmotno menijo, da jih lahko ogrožajo zgolj tisti, ki takšna sredstva imajo, ostali pač ne. Vrsto sredstev je mogoče uporabiti v vlogi učinkovitega orožja, kar žal dokazujejo izkušnje iz prakse. Le izjemno majhen del uporab tovrstnih sredstev vlogi orožja je družbeno problematičnih, ostale ne, ali pa so te celo koristne. Ljudje svoje poglede na posamezno vprašanje oblikujemo na podlagi vrste dejavnikov. Mednje sodijo predvsem teoretično poznavanje področja ter lastne izkušnje. Področje povezano s sredstvi, ki jih večina označuje z nadpomenko »orožje« je mnogim pretežno slabo poznano, tisto nekaj znanja pa črpajo iz medijev ter filmske umetnosti, kjer so predstavljene informacije mnogokrat vse prej, kot strokovno točne. Ne nazadnje je ta tematika nabita s čustvi, saj se pri mnogih odnos do nasilja, zrcali v posameznikovem odnosu do tovrstnih sredstev. Tako se ni čuditi, da pogled javnosti do te tematike ni skladen z cilji sodobnih družb, kjer naj bi bilo vodilo strokovnost ter razum. Vzemimo hipotetičen primer, da ob tlesku s prsti, vsa ognjena strelna sredstva v ZDA čudežno izginejo. Mar kdo resnično meni, da bi bilo zaradi tega v njihovem družbenem okolju bistveno manj krvnih deliktov? Nemara se število ne bi spremenilo, ali pa bi se stanje celo poslabšalo. Seveda bi se v hipotetičnem primeru nedvomno spremenila metoda ogrožanja soljudi, kar pa ni bistveno. Zagovorniki omejevanja pravic prebivalstva ne upoštevajo, da je strelno orožje le orodje za dosego cilja in dokler bodo ljudje imeli željo po izvajanju nasilja nad drugimi, bodo to uspeli doseči s takšnimi ali drugačnimi sredstvi, saj fantazija potencialnih storilcev ne pozna meja. Zaradi tega je koristneje naslavljati predvsem posameznika, sredstva pa le, kot dopolnilen dejavnik in ne, kot osrednjega, kar marsikdaj praksa sedaj.

IKOSS - izgubljaš orientacijo kot razum in pišeš neumnosti. FDV kader kateri filozofira toliko da mu škodi, daj naredi sebi in okolici nekaj dobrega in pojdi se zdravit.

@jugatneme Ljudje imamo o različnih vprašanjih, različne poglede, ki jih mnogokrat tudi javno predstavljamo. Koliko je vsako izmed njih strokovno utemeljeno, si lahko mnenje ustvari vsak bralec sam, prav tako tudi o pristopu, kjer se avtorja napada na osebni ravni in ne njegovih navedb s pomočjo strokovnih proti argumentov. Tvorna razprava pa je nedvomno vedno dobrodošla.