Dva meseca po smrti Georgea Floyda znova nasilni protesti v ZDA

Minevata dva meseca od tragične smrti temnopoltega Američana Georgea Floyda v Minneapolisu, ki je umrl, ko je policist med priprtjem osem minut klečal na njegovem vratu. Ameriška družba zahteva spremembe, obenem pa postaja močno deljena. Dnevi velikih protestov od New Yorka do Los Angelesa so sicer minili, a manjši še vedno trajajo.

V Portlandu so se demonstranti spopadli s policijo. Podprli so jih tudi protestniki v Seattlu, ki so podtikali požare in rabijali okna. Protest se je sicer sprva začel dokaj mirno, protestniki so v rokah nosili transparente "Živimo v policijski državi" in "Ni pravice, ni miru". Nato se je miren protest sprevrgel v nasilje. Protestniki so v policiste metali kamenje, steklenice in petarde. Policija je odgovorila s solzivcem. 25 ljudi so aretirali, 21 policistov pa je med spopadi utrpelo poškodbe. 

Protesti proti rasizmu v ZDA so dobili nov zagon, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump v Portland napotil zvezne agente, da bi ti vnovič vzpostavili red in ustavili početje ljudi, ki so jih razglasili za anarhiste. Prisotnosti zveznih agentov sicer nasprotujejo lokalne oblasti. 

V Austinu v Teksasu je bil med protestom ubit en moški. Prva poročila policije razkrivajo, da se je žrtev s puško približala vozilu, voznik pa ga jo je nato ustrelil. Osumljenca so že aretirali. 

V Richmondu v državi Virginia naj bi po poročanju ameriških medijev policija na udeležence shoda, ki je potekal pod geslom Črna življenja štejejo, metala kemično snov. 

V Kentuckyju so demonstranti zahtevali pravico za 26-letno Breonno Taylor, ki so jo marca ustrelili policisti. Skupina je bila močno oborožena, a so incidentov ni prišlo. 

V republikanskem taboru trdijo, da sta nasilje in kriminal v ZDA v porastu in to neposredno pripisujejo napadom na policijo in demonizaciji policije med protesti. Združenje republikanskih državnih tožilcev je v petek zatrdilo, da je drža demokratskih oblasti v zadnjih 50 dneh kriva za smrt 600 ljudi v šestih mestih, ki jih vodijo njihovi župani zaradi sprememb v policiji in odnosa do policijskega dela.

Strokovnjak za urbano nasilje Thomas Abt na drugi strani odgovarja, da je razlog za večje število umorov novi koronavirus, saj so ljudje v posameznih delih, ki so najbolj izpostavljeni nasilju, pod velikim pritiskom in je nasilje zato še veliko večje. Izjave Trumpa zavrača, a dodaja, da je temnopolto skupnost smrt Georgea Floyda razjezila do te mere, da nočejo sodelovati s policijo.