'Duša Francije' za pet evrov? Katoliška cerkev ostro proti

Idejo je javnosti sporočila francoska kulturna ministrica Rachida Dati, z denarjem, ki bi ga pobrali od vstopnin, pa bi financirali obnovo drugih cerkva po državi, ki so v slabem stanju. V nekaterih drugih evropskih državah je sicer zaračunavanje vstopnine za ogled katedral skoraj povsem samoumevno, a francoska katoliška cerkev temu ostro nasprotuje, poroča britanski Guardian.

Predsednik Emmanuel Macron je o katedrali, ki so jo aprila 2019 uničili plameni, dejal: "Je naša zgodovina, naša literatura, naša kolektivna domišljija – kraj, kjer smo živeli vse svoje velike trenutke, naše vojne in naše osvoboditve. Je epicenter našega življenja." Nekateri starodavno katedralo imenujejo tudi "duša Francije".

Datijeva je za časnik Le Figaro povedala, da morajo ljudje po vsej Evropi plačati za obisk veličastnih verskih stavb in dodala, da je pariškemu nadškofu predlagala zelo preprosto idejo -simbolično pristojbino za vse turistične obiske Notre Dame. Na ta način bi lahko zbrali do 75 milijonov evrov, kar bi bilo v celoti namenjeno ohranjanju verske dediščine Francije, je dejala. "Notre Dame bi rešil vse cerkve v Franciji. To bi bil veličasten simbol."

Francoski notranji minister Bruno Retailleau je pozdravil idejo in je za radio France Inter povedal, da če "5 evrov lahko reši francosko versko dediščino, je to dobra stvar, ne glede na to, ali kdo verjame v nebesa ali ne".

Francoska dobrodelna ustanova za nacionalno dediščino, Fondation du Patrimoine, je stanje številnih državnih kapelic, cerkva, opatij in katedral opisala kot "zelo zaskrbljujoče", pri čemer jih je približno 5000 ogroženih, skoraj 500 pa jih je v tako slabem stanju, da so zaprte za javnosti. Guillaume Poitrinal, predsednik organizacije, je dejal, da je "navdušen, ko vidi, da politiki končno začenjajo razumeti grožnjo našim verskim objektom: 75 milijonov evrov na leto bi lahko pomagalo preprečiti, da bi popolnoma izginili".

Dodal je, da bi bila glede na zasnovo Notre Dame vzpostavitev sistema, ki bi razlikoval med turisti in ljudmi, ki pridejo v katedralo na zasebno molitev, "sicer zelo zapletena". Poitrinal opozarja, da bi morala biti katedrala odprta za vse, vstopnina pa bi lahko marsikoga odvrnila od obiska. 

Vstopnina v nasprotju z zakonom?

Vladni predlog bi lahko naletel tudi na pravne težave, povezane s francoskim sekularističnim zakonom iz leta 1905, ki je ločil cerkev in državo ter med drugim prenesel lastništvo verskih objektov na državo. Zakon določa, da obiski cerkve "ne morejo biti predmet davka ali dajatve". Cerkve lahko obiskovalcem zaračunajo vstop v določene prostore, na primer v zvonik, kot je to storila sama Notre Dame (za 17 evrov) pred požarom, "ne morete pa zaračunati dostopa do same stavbe", je dejala Maëlle Comte, predavateljica na univerzi Jean Monnet.

Ker zakon iz leta 1905 ni del francoske ustave, so nekateri pravni strokovnjaki predlagali, da bi ga vlada, če bi bila res odločna, preprosto ponovno napisala. Ariel Weil, župan središča Pariza, meni, da je nekaj treba storiti. "Ministrov predlog, kakršen je, morda ne bo izvedljiv," je dejal za Radio France, "se pa postavlja vprašanje ogromnega števila obiskovalcev Notre Dame in ogromnih naložb, ki so potrebne v našo versko dediščino po vsej državi". Po njegovem mnenju vsekakor ni absurdno vprašati, "ali 12, 13, 14 milijonov obiskovalcev na leto ne more prispevati svojega dela kot prostovoljni prispevek ali priporočeno pristojbino ob vstopu?".

Stéphane Bern, Macronov svetovalec za dediščino, pa meni, da je Notre Dame "božja hiša in zato mora bit vstop zastonj. Vendar, ali je res tako slabo zaračunavati turistom v kratkih hlačah s fotoaparati okoli vratu?"