Dunajska univerza za predavanja najela neogotsko cerkev

Da bi zagotovili varnostno razdaljo med študenti, je Univerza na Dunaju za oktober najela cerkev Votivkirche. Tudi dunajske univerze so novo študijsko leto namreč pričele s hibridnim modelom študija. Študenti Univerze na Dunaju bodo en del študijskih obveznosti opravili na daljavo, drugi pa v živo. 

Univerze se glede obveznega nošenja mask med predavanji in vajami odločajo same. Predavalnice so na univerzi uredili tako, da je omogočeno zagotavljanje ustrezne varnostne razdalje najmanj enega metra, kar pa ima za posledico zgolj 40 do 45-odstotno zasedenost predavalnic. 

Da bi zagotovila več prostora, je Univerza na Dunaju za svoje študente za mesec oktober najela dunajsko cerkev Votivkirche. Pred cerkvijo so postavili začasne sanitarne prostore, v cerkvi pa grelnike ter vzpostavili brezžični internet in povezavo z omrežjem univerze, ki študentom omogoča direkten prenos predavanj v živo. Za upoštevanje varnostnih določil je zadolžena varnostna služba. 

Druga največja dunajska cerkev bo še naprej normalno dostopna tako za vernike kot tudi turiste. Mašni obredi v času med 9. in 18. uro, ko bo univerza prostor uporabljala, namreč niso predvideni. Za sodelovanje so se zaenkrat dogovorili le za mesec oktober, vendar ga bodo morda podaljšali. 

Dunajska cerkev Votivkirche sodi med najpomembnejše neogotske sakralne objekte na svetu. Zgodba nastanka cerkve pa je nekoliko nenavadna. Cesar Franc Jožef je na mestu, kjer cerkev danes stoji, 18. februarja 1853 preživel atentat madžarskega nacionalista Jánosa Libényia. Cesarjev brat je nato pozval k donacijam "v zahvalo rešitve našega veličanstva", denar pa je darovalo kar 300.000 prebivalcev. Od tod izhaja tudi ime votivne cerkve, ki predstavlja votivni dar oz. darilo podarjeno zaradi zaobljube. 

Po načrtih 26-letnega avstrijskega arhitekta Heinricha von Ferstla so z gradnjo pričeli leta 1856. Slavnostno odprtje je bilo 24. aprila 1879 ob srebrni poroki cesarskega para.