Združeno kraljestvo: državna pomoč za gospodarstvo tudi v roke bogatašem

Britanska vlada se je znašla pod plazom kritik zaradi domnevnega razsipavanja z denarjem v okviru protikoronske pomoči, ki je namenjena podjetjem za ohranjanje delovnih mest v času, ko so ta morala začasno zapreti svoje dejavnosti. Opozicijski poslanci že dalj časa opozarjajo na netransparentnost in nekritičnost pri podeljevanju pomoči, ki je prvenstveno namenjena za kritje stroškov delavcem, ki so na čakanju na delo. 

Vlada je prejšnji mesec razkrila, da je decembra za državno pomoč zaradi covida-19 zaprosilo 750.000 podjetij. V javnost so pozneje pricurljali podatki, da so na seznamu prejemnikov pomoči med drugim nekdanji britanski premier Tony Blair in njegova soproga Cherie Blair ter golf igrišča v lasti nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Zdaj pa britanski Guardian poroča, da so za pomoč zaprosila tudi številna podjetja, ki so v lasti nekaterih najbogatejših ljudi na svetu.

Med prejemniki pomoči so tudi luksuzna trgovska hiša Harrods, ki je v lasti katarskega sklada, in hoteli Ritz, v lasti svaka katarskega voditelja. Podjetji sta decembra zaprosili za skupno kar tri milijone funtov (3,5 milijona evrov) državne pomoči. Potem so tu še štirje člani savdske kraljeve družine, ki so preko svojih štirih podjetij zaprosili za okoli 55.000 funtov (64.000 evrov) pomoči. Na seznamu so tudi podjetja, ki so v lasti dubajske vlade in šejka Mohammeda bin Rašida al-Maktouma. 

Za pomoč za svoja podjetja so zaprosili še številni britanski milijarderji, tudi takšni, ki svoja premoženja skrivajo v davčnih oazah. Med njimi je Jim Ratcliffe, nekoč najbogatejši Britanec, ki je za svoja dva hotela in modno podjetje decembra dobil okoli 175.000 funtov (203.800 evrov) pomoči. Na seznamu sta dve podjetji v lasti multimilijonarja Lorda Ashcrofta, sicer velikega finančnega podpornika britanske konservativne stranke in njen nekdanji predsednik, ki sta zaprosili za 20.000 funtov (23.300 evrov) pomoči. 

Tu so še podjetja v lasti medijskega tajkuna Lena Blavatnika, poslovneža Mohameda Al Fayeda, barona Evgenyja Lebedeva, sicer lastnika časnikov Evening Standard in The Independent, ki je od lanskega leta tudi član lordske zbornice (britanskega zgornjega doma parlamenta). Tudi ti so za svoja podjetja zaprosili za več deset tisoč funtov (več deset tisoč evrov) pomoči. Celo Britanska nacionalna stranka, ki jo vodi Adam Walker, je prejela okoli 10.000 funtov (11.650 evrov).

Podatki se, kot rečeno, nanašajo le na december. Združeno kraljestvo pa v okviru sheme prizadetim podjetjem dodeljuje pomoč že od lanskega marca.  

'Vlada razispava denar, kot da gre za konfete'

Opozicija je precej kritična do vladnega neselektivnega dodeljevanja pomoči, predvsem zato, ker kot pravijo, pri tem za podjetja ne veljajo nobene omejitve glede porabe teh sredstev. "Laburisti smo od samega začetka krize pozivali k ciljanim nadomestilom za plače, zato da zaščitimo delovna mesta in podjetja, vendar nas premier ni želel poslušati," je dejala Anneliese Dodds, premierka v senci. 

"Premierjeva maska pada. Namesto da bi naredil vse, kar lahko, da zaščiti delovna mesta in preživetje ljudi, zapravlja milijarde funtov javnega denarja, zmanjšuje sredstva za naše junake v NHS (britanski javni zdravstveni sistem op. p.) in obremenjuje družine po vsej državi z visokimi davki in zamrznitvijo izplačil," je opozorila.  

"Gre za neodgovorno razsipavanje javnega denarja, kot da gre za konfete," pa je po poročanju Guardiana dejala laburistična poslanka Margaret Hodge. Medtem se vlada upira brezplačnim obrokom za šolarje in pravično plačilo za medicinske sestre, je še poudarila. "V tem kontekstu je to nespodobno," še meni Hodgejeva.

"Precej sramotno je, da davčni utajevalci, ki so v dobrih časih svoje prispevke zmanjšali na minimum zdaj prosijo za pomoč, ko gremo skozi težke čase," pa je dvoličnost nekaterih britanskih bogatašev okrcal Robert Palmer, izvršni direktor organizacije Tax Justice UK, ki se bori za večjo davčno pravičnost. 

Na te očitke se je odzvalo tudi britansko ministrstvo za finance, ki pravi, da so podjetjem dali jasna navodila, da morajo pomoč porabiti za to, čemur je namenjena. Dodali so, da so v zadnjih 12 mesecih pomagali zagotoviti nadomestila plač za milijone delavcev po vsej državi. "Bilo bi narobe, če bi komurkoli odrekli potrebno pomoč v teh težkih časih," so poudarili na ministrstvu. 

Tudi opozicijske stranke priznavajo, da je bila pomoč rešilna za milijone podjetij in delavcev, ki so se morali prebiti skozi čas zaprtja. "Vendar pa je bistvo pomoči v tem, da ponudi podporo podjetjem, ki bi sicer propadla brez davkoplačevalske pomoči," je poudarila poslanka Sarah Olney iz vrst liberalnih demokratov. "Podjetja, za katerimi stojijo kraljeve družine in milijarderji, se lahko bolje znajdejo od večine drugih. Edino prav je, da tudi sami prispevajo k nujnim stroškom pandemije," je dodala.