Generala, ki je skušal izvesti državni udar z osmimi oklepniki, aretirali

Vojska je z oklepnimi vozili v sredo zavzela zgodovinski osrednji trg Plaza Murillo, kjer sta sedeža vlade in kongresa, eden od tankov pa je pri tem razbil vrata predsedniške palače, v katero so nato vstopili vojaki, poroča BBC. 

V akciji je sodelovalo skupno osem tankov, ki so se – tudi zaradi nasprotovanja ljudi na ulicah La Paza – čez nekaj časa umaknili. Policija je pozneje aretirala generala Zunigo, ko je pred vojašnico nagovarjal novinarje. Vstaja je skupno trajala okoli pet ur.

Predsednik Bolivije Luis Arce se je med udarom soočil z Zunigo in mu ukazal, naj umakne vojsko nazaj v vojašnice. "Nihče nam ne more vzeti demokracije, ki smo si jo priborili," je z balkona vladne palače pred več sto privrženci po umiritvi položaja dejal Arce.

Predsednik je že med zasedbo osrednjega trga sporočil, da je imenoval novo vodstvo oboroženih sil, proti Zunigi pa je bila vložena obtožnica, ki ga bremeni terorizma in vstaje proti varnosti in suverenosti države.

Tik pred pridržanjem je Zuniga novinarjem zatrdil, da mu je pravzaprav Arce naročil, naj izvede vstajo, z namenom krepitve priljubljenosti predsednika.

Bolivijski notranji minister Eduardo del Castillo je medtem danes na novinarski konferenci dejal, da je bilo v povezavi s spodletelim državnim udarom aretiranih 17 ljudi, med njimi so aktivni in upokojeni vojaki ter civilisti.

Tanki so se na ulice podali kmalu po tem, ko so se pojavile govorice, da so Zunigo razrešili s položaja zaradi ponedeljkovih odmevnih izjav, ko je nekdanjemu predsedniku Evu Moralesu javno zagrozil, da ga bo aretiral, če bo v nasprotju z odločitvijo ustavnega sodišča znova kandidiral za predsednika.

Dolga zgodovina državnih udarov

Morales, ki je državi vladal med letoma 2006 in 2019, je sicer uradno vodja Gibanja za socializem (MAS), ki mu pripada tudi Arce. Kljub temu je med predsednikom in njegovim nekdanjim mentorjem nastal politični razkol, država pa se medtem spopada z gospodarskimi težavami.

Bolivija ima dolgo zgodovino državnih udarov, večinoma še iz 19. in 20. stoletja. Bolivijske oblasti so kot poskus udara sicer opredelile tudi dogajanje leta 2019, ko je po nemirih oblast prevzela začasna predsednica Jeanine Anez iz vrst konservativcev.

Ravno osvoboditev "vseh političnih zapornikov", vključno z Anez, je kot enega izmed ciljev vstaje izpostavil tudi Zuniga, piše portal ameriške televizije CNN.

Poskus udara so obsodile številne vlade regionalne vlade, podporo ustavnemu redu v Boliviji pa sta na omrežju X izrekla tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.