Sprejetje dogovora je v zgodnjih jutranjih urah potrdil predsedujoči vrhu v Montrealu, kitajski okoljski minister Huang Runčiu. Pri tem je zavrnil ugovor Demokratične republike Kongo, ki ni želela podpreti besedila in je v okviru sporazuma zahtevala več sredstev za države v razvoju.

Države so se z dogovorom zavezale, da bo do leta 2030 30 odstotkov planeta postalo zaščiteno območje. Besedilo prav tako poziva bogate države, naj povečajo finančno pomoč državam v razvoju na 20 milijard ameriških dolarjev (18.837.003.409 evrov) letno do leta 2025, do leta 2030 pa na 30 milijard dolarjev (28.255.505.114 evrov).

Dogovor obenem vsebuje zavezo za zaščito pravic avtohtonih prebivalcev kot upraviteljev njihove zemlje.

Na drugih področjih je dogovor nekoliko manj strog. Med drugim podjetja le spodbuja k poročanju o njihovem vplivu na biotsko raznovrstnost, namesto da bi jih k temu zavezal.

Med 23 cilji sporazuma so tudi zmanjšanje okolju škodljivih kmetijskih subvencij, zmanjšanje tveganja zaradi pesticidov in boj proti invazivnim vrstam.

"Končno začenjamo sklepati mirovni sporazum z naravo," je dejal generalni sekretar ZN Antonio Guterres in pozdravil dosežen sporazum.

"Kompromisni dogovor vsebuje veliko ključnih elementov, za katere se je zavzemala večina držav, pa tudi povečano finančno pomoč državam v razvoju, brez katere ni bilo pričakovati podpore s strani držav v razvoju," je v sporočilu za javnost zapisalo slovensko Ministrstvo za okolje in prostor (MOP).

Kot so izpostavili, med ključnimi cilji dogovor določa zavarovanje vsaj 30 odstotkov kopenskih in 30 odstotkov morskih površin na svetovni ravni, še posebej tistih, ki so posebej pomembni za biotsko raznovrstnost. Poleg tega pa tudi obnovo vsaj 30 odstotkov degradiranih kopenskih, celinskih vodnih ter obalnih in morskih ekosistemov do leta 2030. 

"V skladu z dogovorom bo potrebno zagotoviti nujne ukrepe za zaustavitev izumrtja ogroženih vrst ter zmanjšati in ublažiti vplive invazivnih tujerodnih vrst na biotsko raznovrstnost, med drugim tudi z zmanjšanjem vnosa za vsaj 50 odstotkov do leta 2030," so poudarili na MOP. 

Določeno je tudi zmanjšanje negativnih vplivov onesnaževanja iz vseh virov do leta 2030 na ravni, ki niso škodljive za biotsko raznovrstnost, vključno z zmanjšanjem tveganja zaradi pesticidov ter prizadevanjem za odpravo onesnaževanja s plastiko. 

Okoljevarstveniki: Prelomni sporazum, ki daje nekaj upanja

Okoljevarstveniki so sporazum primerjali s prelomnim načrtom za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko ravnjo v okviru pariškega sporazuma.

Brian O'Donnell iz organizacije Kampanja za naravo je dogovor označil za največjo zavezo za ohranjanje kopnega in oceanov v zgodovini. "Mednarodna skupnost je sklenila prelomni svetovni sporazum o biotski raznovrstnosti, ki daje nekaj upanja, da se krizi, s katero se sooča narava, začenja posvečati pozornost, ki si jo zasluži," je dejal.

Učinkovito izvajanje sprejetega dogovora bo predvsem bistveno izboljšalo možnosti za preživetje in številčnost losov, morskih želv, papig, nosorogov, starodavnih dreves, metuljev, skatov in delfinov, je prepričan.

Dogovor je pozdravil tudi generalni direktor Svetovnega sklada za naravo (WWF) Marco Lambertini. Ob tem je sicer že pred sprejetjem dogovora opozoril, da besedilo vsebuje preveč lukenj, šibkega jezika in časovnih okvirov v zvezi z ukrepi, ki niso sorazmerni z obsegom krize in morda ne bodo prispevali k doseganju skupnega svetovnega cilja.

"Pozdravljam zgodovinski izid COP15," je v odzivu na sprejetje dogovora zapisala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Svetovna skupnost ima po njenem prepričanju zdaj načrt za zaščito in obnovo narave ter njeno trajnostno rabo - za sedanje in prihodnje generacije.

"V vseh štirih letih pogajanj si je EU prizadevala ustvariti prostor za ambiciozen dogovor. Zdaj je čas, da vse države uresničijo naše cilje na področju narave za leti 2030 in 2050," je pojasnila in zagotovila, da bo EU vztrajala na začrtani poti. Ob tem se je zahvalila pogajalski skupini EU, ki je pod vodstvom evropskega komisarja za okolje, oceane in ribištvo Virginijusa Sinkevičiusa sodelovala na konferenci v Montrealu.

Združene države niso podpisnice konvencije o biotski raznovrstnosti zaradi odpora republikanskih senatorjev.

Ameriški predsednik Joe Biden sicer podpira dogovor in je doma sprožil svoj načrt "30 do 30", medtem ko ZDA plačujejo v Globalni okoljski sklad za pomoč državam v razvoju.

Dvotedensko zasedanje pogodbenic Konvencije ZN o biotski raznovrstnosti v Montrealu se je začelo 7. decembra. COP15 bi morali pripraviti že pred dvema letoma na Kitajskem, a je bil zaradi strogih ukrepov za zajezitev covida-19 prestavljen v Kanado. Kljub novi lokaciji dogodek poteka pod okriljem kitajskega predsedstva. Konvencija o biotski raznovrstnosti je bila sicer sprejeta leta 1992 v Riu de Janeiru.