Družina se je pred ognjenimi zublji zatekla v kinodvorano in tam preživela šest dni

Požari, ki že več mesecev divjajo v Avstraliji, so uničili že skoraj 2000 domov. Pristojni se mrzlično pripravljajo na morebitno poslabšanje razmer. Medtem ko je na jugovzhodu Avstralije v ponedeljek vendarle padlo nekaj dežja in je nekoliko popustila tudi vročina, pa se več kot 2600 gasilcev pripravlja na nov vročinski val, ki ga pričakujejo v petek. Na jugovzhodu Avstralije še vedno divja na desetine požarov, zato se oblasti bojijo, da bi se več požarov v Novem Južnem Walesu in Viktoriji združilo in bi nastal tako imenovan "mega požar".

Umrlo že 25 ljudi

Od septembra je v ognjenih zubljih umrlo že najmanj 25 ljudi in na milijone živali. Avstralija se že več mesecev bori s požari, rekordnimi temperaturami in sušo. Po uradnih podatkih oblasti so požari v Novem Južnem Walesu uničili 1588 in poškodovali 653 domov, v sosednji zvezni državi Viktoriji je uničenih približno 200 domov, drugod po Avstraliji pa je zgorelo še 100 domov.

Škoda po navedbah Združenja avstralskih zavarovalnic znaša najmanj 700 milijonov avstralskih dolarjev (434 milijonov evrov). Vlada pa je namenila začetni dve milijardi dolarjev (1,2 milijarde evrov) za nacionalni sklad za pomoč opustošenim skupnostim.

Oblak dima nad Avstralijo so opazili celo v 12.000 kilometrov oddaljenih Čilu in Argentini. V dimu se dušijo avstralska mesta Canberra, Sydney in zdaj tudi Melbourne, zato zdravniki svarijo pred respiratornimi boleznimi.

Zgodbe o preživetju – šest dni preživeli v kinodvorani

Na dan pa prihajajo tudi zgodbe o preživetju. Neka družina je bila kar šest dni ujeta v kinodvorani v mestu Mallacoota. Utrujeni in prestrašeni, tako kot okoli 500 drugih ljudi, so se pred ognjenimi zublji zatekli v kinodvorano. "Počutili smo se, kot da smo v pasti," pojasnjuje 34-letna Meaghan Wegg, ki je skupaj s partnerjem Timom Buckleyjem in dvema otrokoma zatočišče poiskala na silvestrovo. To je le ena od 4000 družin, ki je zbežala iz mesta Mallacoota, priljubljene točke za družinska kampiranja na vzhodu Viktorije.

Kot pripoveduje Meaghan, je bilo zadnje decembrsko jutro peklensko vroče, saj so namerili kar 40 stopinj Celzija, kar je že kritično za kampiranje na prostem. Dan so preživeli na plaži, ko so se vrnili nazaj v kamp, pa jih je že čakalo nujno obvestilo, da morajo nemudoma stran. Pospravili so svoje stvari in se odpravili na drugo plažo, a tudi tam niso bili na varnem, saj se je požar nevarno približeval. Močan veter je ustvaril peščeno nevihto. "Na hitro smo morali zbežati, ni bilo časa, da bi vzeli svoje stvari. Pograbila sva otroka in tekla." Tovornjaki, ki so množično vozili ostale "begunce", so družino prepeljali na varno, v kinodvorano. Šest dni je bil to njihov dom, spali so na jogijih in z možem sta se trudila pomiriti otroka. V tem času je hčerka praznovala 3. rojstni dan. Manjše letalo, na katerega so morali čakati v temi na letališču, jih je nato odpeljalo na varno.