Družbeno omrežje, ki omogoča kriminal ali ruski vojaški zaklad?

Čeprav je bilo družbeno omrežje Telegram ustanovljeno že pred več kot 10 leti in je število njegovih uporabnikov vztrajno raslo ter do letos doseglo že skoraj milijardo, je z razmahom vojne v Ukrajini dobilo še dodaten poudarek. Kot (osnovno) sredstvo komunikacije ga uporabljajo tako ruske kot ukrajinske sile.

Aleksej Rogozin, vodja centra za razvoj transportnih tehnologij Ruske federacije, je aretacijo prvega moža Telegrama Pavla Durova označil za "ekvivalent aretaciji šefa komunikacij ruskih oboroženih sil". Opozoril je namreč na razširjenost uporabe Telegrama v vojaške namene – od prenosa obveščevalnih podatkov in prilagajanja artilerije do oddajanja videoposnetkov iz helikopterjev.  

Da je po aretaciji Durova, ki so ga francoske oblasti konec tedna prijele na pariškem letališču, zavladala panika med ruskimi vojaškimi blogerji, piše tudi Newsweek.

Ruski vojni dopisnik z močnimi vojaškimi povezavami  je opozoril, da komunikacija ruske vojske poteka prek Telegrama in da je treba zato nemudoma poiskati alternativo. "Napad na lastnika Telegrama, prek katerega poteka polovica vojaške komunikacije, je bil pričakovan. Takoj moramo ustvariti ruski vojaški komunikacijski kanal," je zapisal Aleksander Sladkov.

Hudoval se je sicer, da bi bilo treba o tem razmišljati že prej, in se vprašal, zakaj je imela Wagnerjeva najemniška vojska pod vodstvom Jevgenija Prigožina lahko tak kanal, uradna ruska vojska pa ga nima.

Vojaški bloger Aleksej Sukonkin je prav tako dejal, da je aretacija Durova sprožila vrsto težav, ki jih je treba takoj nasloviti. "Telegram je trenutno središče vojaške komunikacije. Zdaj je ta ogrožena," je opozoril.  

Tudi pri Telegramovem kanalu Rybar z 1,3 milijona sledilci, ki ga je ustanovil nekdanji uslužbenec ruskega obrambnega ministrstva Mihail Zvinčuk, poudarjajo, da je Telegram postal skoraj glavno sredstvo za nadzor enot na vojnem območju.  

"Zelo žalostno in hkrati smešno bo, če bo katalizator sprememb v pristopu do komunikacij in nadzora v ruskih oboroženih silah aretacija Pavla Durova, ne pa dejanski vojaški problemi, ki so se nakopičili v dveh letih, pred katerimi je pristojna služba iz nekega razloga raje zamižala na eno oko," so bili ostri.  

Newsweek dodaja, da so se na prihodnost Telegrama osredotočali tudi članki v številnih ruskih časnikih, ki so se v člankih spraševali, "kako se bo borila naša vojska, če se Telegram zruši", ter izražali bojazen, da bi družbeno omrežje lahko "postalo orodje Nata".

Kot je poročala ruska državna agencija Tass, tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov aretacije Durova ni želel komentirati: "Ne vemo, česa natančno je Durov obtožen, saj uradnih izjav še nismo slišali, zato bi bilo narobe dajati izjave na to temo."

Očitki, da na svoji platformi omogoča kazniva dejanja

Nalog za aretacijo Durova, 39-letnika z ruskim in francoskim državljanstvom, je izdal francoski urad Ofmin, ki se ukvarja s preprečevanjem nasilja nad mladoletniki. Očitajo mu domnevno omogočanje kaznivih dejanj, vključno z goljufijami, trgovino z drogami, spletnim ustrahovanjem, organiziranim kriminalom in spodbujanjem terorizma. Obtožujejo ga, da ni sprejel zadostnih ukrepov za omejevanje kriminalnega delovanja na svoji platformi.

Če so bile velike platforme v lasti ZDA deležne že številnih kritik zaradi komercialnega izkoriščanja osebnih podatkov uporabnikov, se je Telegram drugi strani zavezal, da nikoli ne bo razkril nobenih podatkov o svojih uporabnikih. Durov ni želel sodelovati z nobenimi oblastmi ali organi pregona v katerikoli državi, ni jim želel posredovati nobenih podatkov.  

'Ruski Zuckerberg' v nemilosti oblasti

Že leta 2006 je s svojim bratom Nikolajem Durovom, ustvaril družbeno omrežje VKontakte, nekakšno rusko različico Facebooka, zaradi katere se ga je prijel tudi vzdevek "ruski Zuckerberg", ki je hitro postala najbolj razširjeno družbeno omrežje v državi. Zaradi tega so se ruske oblasti seveda želele polastiti nadzora nad njim, a Durov se ni uklonil.

Kmalu se je zameril tudi ruski obveščevalni službi FSB, ki je želela podatke o ukrajinskih protestnikih proti takratni proruski oblasti v Kijevu, a je ostala brez njih, saj je bil Durov odločen, da ne bo izdal svojih ukrajinskih uporabnikov. Kremeljska hobotnica je to bitko vseeno dobila, saj so z različnimi pritiski dosegli, da so se investitorji povezali z enim izmed podjetij pod njihovim vplivom. Durov je nazadnje prodal svoj delež in zapustil Rusijo.  

Zaradi pritiskov ruske vlade na družbeno omrežje VK pa je dobil zamisel o aplikaciji za šifrirano sporočanje, Telegram. Sedež družbe je postavil v Dubaj, kamor se je preselil. Telegram se je odlično prijel, a spet naletel na enako težavo – Durov je goreče ščitil podatke o uporabnikih, kar oblastem spet ni bilo pogodu.

Leta 2018 je Kremelj celo prepovedal uporabo Telegrama na ruskem ozemlju, kar je na ulice pognalo več sto podpornikov tega omrežja, ki so nosili tudi ikone, na katerih so Durova upodabljali kot svetnika in poudarjali svobodo govora na spletu. Rusija je prepoved umaknila šele po dveh letih, kmalu pa začela Telegram tudi sama uporabljati za dosego svojih (vojaških) ciljev.  

Prav na to rusko prepoved, ki je takrat naletela na jezno neodobravanje Zahoda, je zdaj opozorila tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zakharova. Ob francoski aretaciji Durova je Zahodu javno očitala dvoličnost. Spomnila je, kako so takrat v zrak skočile številne nevladne organizacije, kot so Human Rights Watch, Amnesty International in Novinarji brez meja, ki so opozarjali na kršenje svobode govora. Vprašala je, zakaj zdaj molčijo.

Odzval pa se je ameriški žvižgač Edward Snowden: "Durova aretacija je napad na temeljni človekovi pravici do govora in združevanja. Presenečen in globoko žalosten sem, da se je francoski predsednik spustil na raven jemanja talcev kot sredstva za dostop do zasebnih komunikacij. S tem ne ponižuje le Francije, ampak ves svet," je zapisal preganjani žvižgač, ki je zatočišče nazadnje poiskal v Rusiji.  

Emmanuel Macron je v odzivu zapisal, da je po aretaciji Durova zasledil "lažne informacije o Franciji", ki po njegovih besedah "ostaja globoko zavezana svobodi izražanja in komuniciranja, inovacijam in podjetniškemu duhu". "Uveljavljanje zakonov je naloga sodstva, ki je popolnoma neodvisno. Aretacija direktorja Telegrama na francoskih tleh je potekala v sklopu sodne preiskave. Nikakor ne gre za politično odločitev. Naloga sodnikov je, da odločijo o zadevi," je zatrdil francoski predsednik.  

Pri Telegramu so zatrdili, da delujejo v skladu z zakonodajo EU. Pravijo, da je absurdno trditi, da je lastnik aplikacije odgovoren za zlorabe platforme. Ruski viri pa so torej prepričani, da razlog za aretacijo Durova ni domnevno omogočanje kaznivih dejanj, ampak pomen Telegram za rusko vojsko.