Drugi val koronavirusa in politične nestabilnosti

Število okuženih s koronavirusno boleznijo covid-19 še vedno skokovito narašča, enako tudi število smrtnih žrtev. Vsega skupaj je na svetu okrevalo 5,4 milijona, od skupno 10,5 milijona okuženih. Pol milijona jih je za posledicami covida-19 umrlo. Globalno gledano še vedno poteka prvi val okužb, saj graf, ki kaže število odkritih okužb pri ljudeh skozi čas, konsistentno raste.

V ZDA, ki so v zadnjih dveh mesecih poleg Brazilije, Indije in Rusije, postale glavno žarišče nove bolezni, je nekajtedenska karantena le začasno "obrnila krivuljo" okužb. Poleg števila okuženih se veča tudi število dnevno ugotovljenih okužb, kar je posledica več zadev. Ena je zagotovo ta, da niso imeli svečanega preleta vojaških letal nad svojo državo, ki bi dokončno razglasil zmago nad novim koronavirusom. Predvsem pa so se okužbe iz "vročih točk", kot je bil New York, izvozile v ostale zvezne države, kamor je virus šele pred kratkim prispel, karantene pa ni več, pa tudi ljudje ne nosijo mask in ne vzdržujejo medsebojne fizične razdalje.

Podatki kažejo tudi, da so nekatere zvezne države, denimo New York in New Jersey, epidemijo že uspešno zajezile, v drugih – Kaliforniji, Teksasu in Floridi – pa je prvi val na vrhuncu. Nacionalne statistike tako odražajo nove, lokalne izbruhe okužb. Tisti, ki so verjeli predsedniku Trumpu – najbolj(e) informiranem človeku na planetu – da bo poletna vročina izbrisala virus, morajo biti res jezni na svojega predsednika. 

Ena globalnih točk izbruha okužb je v zadnjih dneh postal tudi Zahodni Balkan. Virus se je razširil iz držav na jugu proti severu vse do Hrvaške. Ta se zaradi nevarnosti drugega vala okužb resno spogleduje s porazno turistično sezono, sploh če bo umaknjena s seznama varnih držav. Skoraj nepredstavljivo se zdi, da je imela država, kjer je lani 21 milijonov turistov (90 % od tega tujcev) ustvarilo več kot 100 milijonov turističnih nočitev, na svojem ozemlju dne 27. junija 2020 zgolj 246.000 turistov.

Velik del teh turistov predstavljajo Slovenci, ki so po koncu karantene in po odprtju meja množično turistično in legalno migrirali na oddih na Hrvaško. Ni vrag, da se ne bo to poletje še poglobila sosedska ljubezen med Slovenijo in Hrvaško, ki res potrebujeta druga drugo, v teh izrednih okoliščinah pa se to še posebej izrazito kaže. Slovenci pač potrebujemo hrvaško obalo, Hrvati pa evre.

Množičnega odhoda Slovencev na hrvaško obalo ne uspejo preprečiti niti turistični vavčerji v višini 200 evrov – ukrep, ki je bil namenjen temu, da Slovenci poletni dopust preživijo v Sloveniji in s tem pomagajo pri okrevanju našega turizma. V prvih desetih dneh, odkar se ukrep izvaja v praksi, smo sicer unovčili več kot 32.000 vavčerjev, vendar je ukrep pri marsikomu, ki je želel rezervirati dopust v Sloveniji, pustil grenak priokus zaradi novice pred nekaj tedni, da so nekateri turistični ponudniki za goste, ki bodo koristili vavčer, zvišali cene.

To je ustvarilo nezaupanje državljanov v ukrep, še preden se je ta začel izvajati v praksi, k temu pa so pripomogle tudi vse nejasnosti in sprotna dopolnjevanja, ki so spremljala njegov razvoj od ideje do praktične izvedbe. Zaradi nejasnosti in nezaupanja državljanov bo zagotovo pokoriščenih manj vavčerjev, kot bi jih bilo sicer. V luči spodbujanja domačega turizma in preprečenja širjenja okužb s covidom-19 iz držav Zahodnega Balkana v Slovenijo bi bilo zaprtje meje s Hrvaško smiseln ukrep, čeprav drakonski za marsikoga, ki že ima rezerviran dopust pri južni sosedi. Glede na statistike bi bil umik Hrvaške s seznama varnih držav potreben in legalen, ampak v skladu z dogovorom slovenskih in hrvaških oblasti Hrvaška ostaja na rumenem seznamu.

V teh izrednih okoliščinah ni lahkih izbir. Odločevalci so načeloma postavljeni pred izbiro, ali človeška življenja prepustiti nemilosti covida-19 ali recesiji oz. potencialni gospodarski depresiji. Točka izbire se očitno – skladno s švedskim kompromisnim modelom – nahaja nekje na sredini, v ravnovesju med obema opcijama. Rešitev je torej čim manj žrtev zaradi covida-19 in gospodarske krize hkrati, ob zavedanju, da žrtve v vsakem primeru bodo. Trenutna situacija, v kateri se z odprtjem mej za mednarodna potovanja rešuje poletno turistično sezono in gospodarstvo na splošno, hkrati pa to pripomore k širjenju okužb po svetu, tudi v države, ki so uspešno zajezile prvi val, je najmanj kontroverzna rešitev. Ali je to pravi način spopadanja s koronakrizo, pa bo pokazal čas.

Že danes pa vemo, da se bomo morali kot nacionalne države in globalna človeška skupnost reorganizirati. Globalne produkcijsko-dobavne verige bodo postale bolj lokalizirane, države bolj digitalizirane, potrošnja bo bolj osredotočena na domače, lokalne ponudnike, množični turizem bo nadomestila virutalna resničnost, čeprav strokovnjaki opozarjajo na nujnost usklajenega mednarodnega sodelovanja pri spopadanju z epidemijo in ostalimi globalnimi izzivi, pa trendi kažejo, da se bilateralno sodelovanje držav krepi na račun usklajenega (so)delovanja prek institucij, kot so Združeni narodi in ostale mednarodne institucije, kjer že nekaj let vlada popolna stihija.

Drugi val politične krize

Stihija pa je vedno bolj prisotna tudi na področju slovenske politike, kjer se po odstopu Marjana Šarca s premierskega mesta dogaja tudi drugi val politične krize, ki je delno posledica izrednih razmer zaradi pandemije. Obstajata sicer dve področji, kjer se zadeve odvijajo metodično in učinkovito. Prvo je politična in medijska propaganda oblasti, namenjena razgradnji demokratične države, ustvarjanju medijskega monopola in vzpostavljanju neke druge republike. V tem konktekstu smo lahko vsakodnevno priča ne zgolj napadom režimskih predstavnikov in medijev na javne osebe in institucije, ampak tudi javnemu šikaniranju popolnoma zasebnih državljanov, ki si drznejo biti kritični do oblasti.

Drugo področje je represija. Popisovanje "potencialnih" protestnikov, zastrašujoče pojave bojno opremljenih policistov v prestolnici, strašenje s podelitvijo policijskih pooblastil vojski. Nekaj stihije se z odstopom notranjega ministra Aleša Hojsa seli tudi na področje vodenja represivnih organov, ki so v torek nepričakovano (ne pa tudi neupravičeno) pridržali gospodarskega ministra Zdravka Počivalška zaradi suma nezakonitega posredovanja pri nabavi medicinske opreme za zdravljenje okužb s covidom-19.

SDS po odstopu notranjega ministra nadaljuje vladanje z oslabljeno vladno ekipo na zanje ključnem ministrstvu. Hojs je bil poleg vladnega govorca Jelka Kacina tudi eden od dveh najbolj izpostavljenih članov vladajoče garniture od prevzema oblasti dalje in ključen element propagandnega stroja SDS, zaradi česar se je lahko Janez Janša strateško pomaknil nekoliko bolj v ozadje. Ob tem se sprašujem kdo, če ne Vinko Gorenak, bo lahko kompetentno nadomestil Hojsa in nadaljeval njegovo delo žaljenja sodržavljanov in politizacije policije?

Mogoče pa se bo desna vlada bolj kot politizacije policije po novem lotila reševanja slovenskega gospodarstva. Protikoronski paketi državnih pomoči gospodarstvu se namreč izvajajo slabo ali pa se sploh ne. Največja težava obstaja na področju investicijskih in likvidnostnih kreditov za podjetja, za katere še ni vzpostavljenega predvidljivega in delujočega načina črpanja sredstev. Problem se bo še poglobil, če bodo države ponovno začele izvajati ostre ukrepe za zajezitev drugega vala okužb s covidom-19.

Še sreča, da imamo Evropsko unijo, ki je sprejela 750 milijard evrov težak sveženj finančne pomoči za države članice in nam bo s tem pomagala prebroditi prihajajočo gospodarsko krizo. Sloveniji je v tem paketu namenjenih 2,5 milijarde povratnih in 2,5 milijarde nepovratnih sredstev. Zaenkrat torej vemo, kdo bo plačal naše gospodarsko okrevanje, vprašanje pa je, kdo bo od tega pil?

Uspešnost črpanja in razdeljevanja teh sredstev bo objektivni indikator uspešnosti sedanje desne vlade. A dokler se bodo trenutni oblastniki namesto s pravimi problemi bolj ukvarjali s šikaniranjem državljanov, ki javno izražajo svoje želje po boljši državi in skupnosti, je polom vlade na tem področju skoraj neizbežen. Upam, da me demantirajo.