Torej, katere dokumente je imel nekdanji ameriški predsednik Donald Trump in zakaj je tako pomembno, da jih vlada dobi nazaj? Seveda so tu še druga vprašanja, med drugim, kaj je nekdanji predsednik ZDA z njimi želel narediti ter kakšne koristi je imel sam.
Trump je zdaj zahteval vrnitev zaseženih dokumentov, čeprav predsedniški dokumenti po ameriški zakonodaji niso njegova last, poroča CNN. A najbolj zaskrbljujoče odkritje preiskave – vseh 11 nizov zaseženih dokumentov je nosilo oznako "zaupno".
A koliko oseb ima dostop do teh strogo zaupnih dokumentov? Ne tako malo, kot bi si morda mislili. Zadnje dostopno poročilo o varnostnem preverjanju je sicer staro pet let, vendar pa razkriva, da ima dostop do tovrstnih zaupnih informacij več kot 2,8 milijona oseb. Natančneje, več kot 1,6 milijona oseb ima dostop do zaupnih ali tajnih informacij, skoraj 1,2 milijona pa do strogo zaupnih informacij.
Oznake tajnosti se ne da umakniti tako zlahka
Vendar pa to še ne pomeni, da lahko več kot milijon oseb dostop do kakršnihkoli strogo zaupnih dokumentov. Posamezne agencije naj bi namreč same nadzorovale dostope. Prav tako nadzirajo, katerim dokumentom odstranijo oznako tajnosti. Kar zanika trditve Trumpovih odvetnikov, ki trdijo, da je nekdanji ameriški predsednik izdal ukaz o umiku tajnosti nad vzetimi dokumenti.
"Zamisel, da lahko predsednik umakne oznako tajnosti le s fizičnim premikom dokumentov, je navadna neumnost," je za CNN dejal nekdanji direktor komuniciranja ameriške nacionalne obveščevalne službe Shawn Turner. Za umik tovrstnih klasifikacij namreč obstajajo uradni postopki. Umik oznake more namreč potrditi agencija, ki jo je dokumentom primarno tudi nadela.
Trump je sicer racijo FBI ostro obsodil in zatrdil, da je bilo vse gradivo, ki so ga med preiskavo zasegli, že prej "umaknjeno iz tajnosti". Poleg tega je Trump v ponedeljek dejal tudi, da so mu agenti FBI med preiskavo posesti zasegli potne liste. Po poročanju ameriških medijev naj bi mu te sicer že vrnili. "To je napad na političnega nasprotnika na ravni, kakršne v naši državi še ni bilo. Tretji svet," je na spletu komentiral nekdanji ameriški predsednik.
A politike bi se lahko kmalu spremenile. Administracija trenutnega ameriškega predsednika Joeja Bidna je namreč začela s pregledom ravnanja s tajnimi podatki. Ponovno bodo preučil tri splošne stopnje klasifikacije: strogo zaupno (najvišja stopnja tajnosti), tajno in zaupno.
Podatki so v kategorijo strogo zaupno uvrščeni, če se pričakuje, da bi informacije lahko povzročile izjemno škodo nacionalni varnosti. Znotraj te kategorije spadajo tudi strogo zaupni dokumentu SCI, kamor so uvrščene informacije, ki jih pridobijo obveščevalni viri. Med dokumenti, ki so jih odkrili
Nevarno razkritje informacij, zavrnili objavo podlage za izdajo naloga za preiskavo Trumpovega posestva
Razkritje tovrstnih informacij je lahko zelo nevarno in celo smrtonosno. Nekdanji uradnik CIE David Priess je opozoril, da so nekatere osebe pri pridobivanju informacij ali zaradi njihovega razkritja tudi že umrle.
Kaj se skriva v odvzetih dokumentih, morda še zelo dolgo ne bo znano. Zaupni podatki lahko ostanejo zaupni namreč še leta in leta – v skladu s smernicami o odpravi tajnosti, ki jih je podpisal Barack Obama, med 10 in 25 let. A klasifikacija se lahko tudi po preteku tega obdobja podaljša. Kaj se bo zgodilo, bo tako morda znano le, če in ko bo ameriško ministrstvo za pravosodje vložilo kazensko ovadbo proti kateri osebi. A špekulira se, da bi lahko ameriška vlada, namesto da bi vložila obtožbe, skušala le zavarovati podatke.
Ameriško ministrstvo za pravosodje je v ponedeljek zavrnilo zahtevo več ameriških medijev in republikanskih članov kongresa po objavi dokazov, na podlagi katerih je sodišče izdalo nalog za preiskavo Trumpovega posestva na Floridi. Po oceni sodišča bi namreč objava lahko povzročila "nepopravljivo škodo" preiskavi.
Ministrstvo za pravosodje ZDA je ob tem izpostavilo, da sta bila odredba za preiskavo in potrdilo o zaseženih dokumentih na Trumpovem posestvu Mar-a-Lago med racijo prejšnji teden že objavljena. Vendar pa po njihovi oceni "obstajajo nujni razlogi, vključno z zaščito integritete tekoče preiskave kazenskega pregona, ki zadeva nacionalno varnost, ki podpirajo zapečatenje podlage za izdajo preiskovalnega naloga".
"Če bi bila izjava razkrita, bi služila kot načrt za vladno preiskavo, ki je v teku, in bi vsebovala posebne podrobnosti o njeni usmeritvi in verjetnem poteku, kar bi zelo verjetno ogrozilo prihodnje preiskovalne korake," so po poročanju britanskega BBC pojasnili pri ministrstvu. Podlaga naj bi namreč vsebovala "izjemno pomembna in podrobna preiskovalna dejstva" ter "zelo občutljive informacije o pričah, vključno s pričami, ki jih je zaslišala vlada", so še zapisali pri ministrstvu za pravosodje.
KOMENTARJI (15)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.