Sačimi Močizuki je na japonskem trgu dela že več kot dve desetletji, a nikoli še ni izkoristila prostih dni, ki ji pripadajo zaradi menstruacije. To je predvsem zato, ker ima Močizuki srečo – njene menstruacije ji ne povzročajo velikih težav. A to ni edini razlog, saj za CNN pravi, da bi tudi v primeru težav oklevala pri koriščenju te možnosti, ker bi imela težave, da to pove nadrejenim. Ti so v večini primerov moški, pravi.
"Gre za zelo osebno zadevo, na Japonskem je to še vedno neke vrste tabu," nadaljuje Močizuki, ki dela v organizaciji dogodkov.
Pravica do prostega dneva med menstruacijo na Japonskem obstaja že več kot 70 let, podobno politiko pa je posvojila tudi Južna Koreja leta 1953. Tudi na Kitajskem v Indiji se številne province in podjetja odločajo za tovrstno ureditev, v Tajvanu pa to ureja Zakonik o enakosti spolov pri zaposlitvi, ki ženskam za to namenja dodatne tri dni bolniške, torej skupno 33.
Takoj ko pogledamo na zahod, pa je slika drugačna, saj tega praktično ne najdemo nikjer v ZDA, Veliki Britaniji in Evropi.
Pred kratkim je Škotska sicer postala prva država, ki bo nudila brezplačne izdelke za mesečno perilo. Predlog zakona, ki so ga potrdili poslanci, lokalnim oblastem daje zakonsko obveznost, da vsem, ki potrebujejo izdelke, zagotovijo, da jih lahko dobijo brezplačno. Shema bo morala začeti delovati v dveh letih po uveljavitvi zakonodaje.
Predlog zakona navaja, da lahko ministri v prihodnosti drugim "določenim organom javne službe" naložijo, da zagotavljajo brezplačne izdelke za mesečno perilo. Z zakonom je tudi zapisano brezplačno zagotavljanje izdelkov za mesečno perilo v šolah, na fakultetah in na univerzah. To sicer že poteka – Škotska je bila prva država na svetu, ki je izdelke za mesečno perilo brezplačno dala na razpolago v tovrstnih institucijah.
Tudi v državah, ki možnost bolniške odsotnosti v času menstruacije imajo, se pojavljajo debate o tem, ali je to korak naprej ali nazaj, kar zadeva pravice žensk. Medtem ko nekateri zagovarjajo, da je skoraj tako nujno kot porodniški dopust, drugi trdijo, da ženske prikazuje kot manj sposobne od moških in da to lahko vodi v nadaljnjo diskriminacijo.
Japonska je leta 1947 to možnost uvedla, da bi naslovili vprašanja glede pravic delavcev in delavk. Po porazu države v drugi svetovni vojni so to sprejeli za vse "ženske zaposlene, ki imajo še posebej močne menstruacije".
Leta 1965 se je po poročanju japonskih medijev za to odločalo relativno veliko žensk, okoli 26 odstotkov. Ocene tega, koliko žensk se spopada z bolečo menstruacijo (dismenorejo), so različne, a vse govorijo, da gre za zelo pogosto težavo.
Sčasoma se je vse manj žensk na Japonskem odločalo za koriščenje te možnosti. Japonska vladna raziskava leta 2017 je ugotovila, da se je za to odločilo le 0,9 odstotka žensk. Podobno se je zgodilo tudi v Južni Koreji, številka skozi leta pada – leta 2013 je bila pri 23,6 odstotka, leta 2017 pa pri 19,7 odstotkka.
Obstaja nekaj razlogov za to. Čeprav japonska podjetja ženskam dajejo možnost koriščenja bolniške zaradi menstruacije, ko za to zaprosijo, jim tega ni treba plačati. Prav tako veliko žensk ne ve, da imajo to možnost sploh na voljo, saj jo podjetja ne ravno oglašujejo.
A največja težava, tako na Japonskem kot v Južni Koreji, je, da gre za tabu. V obeh državah imajo eno največjih razlik v plačah med spoloma v državah OECD ter zelo majhen delež žensk na vodilnih položajih. Čeprav je diskriminacija žensk na delovnih mestih na Japonskem nezakonita, se večkrat soočajo s pritiskom, da službo postijo, ko zanosijo. Prav tako kakršnekoli odsotnosti z dela na Japonskem ne spodbujajo, tako pri ženskah kot pri moških.
Menstruacija v državi ostaja zelo občutljiva tema. Ko ženske v trgovini kupijo tampone, jih zaposleni spravijo v rjave papirnate vrečke, kot da je nekaj, kar je treba skriti.
V drugih delih Azije pa možnosti bolniške odsotnosti v času menstruacije ne spodbujajo le v podporo zaposlenim, gre tudi za politično izjavo.
Indijsko podjetje za dostavo hrane Zomato je to možnost sprejelo avgusta, saj želijo spremeniti odnos do menstruacije v državi, kjer je to videno kot sramoto. "V podjetju želimo gojiti kulturo zaupanja, iskrenosti in sprejemanja. Odsotnost zaradi menstruacije ne bi smela biti povezana s sramom ali stigmo. Ko si ta dan vzameš, lahko to brez problema poveš ljudem v elektronski pošti ali drugi interni komunikaciji," je izvršni direktor in ustanovitelj podjetja Deepinder Goyal napisal zaposlenim v e-mailu, ki so ga poslali tudi v sporočilu za javnost.
Ta odločitev je v državi, kjer ženske, ki v tednu, ko imajo menstruacijo, ponekod ne smejo niti v kuhinjo in se dotikati drugih, poželo veliko zanimanja. Punce v Indiji zaradi menstruacije manjkajo tudi do 20 odstotkov šolskega leta, 70 odstotkov mater pa menstruacijo vidi kot nekaj umazanega, pišejo v poročilu filantropske organizacije Dasra iz leta 2014.
Kljub temu je naznanilo podjetja poželo ogromno kritik, češ da to ženske prikazuje kot šibkejše in da bi lahko celo pomenilo, da bi nadrejeni raje najemali moške kot ženske. Indija ima s tem že zdaj ogromen problem, saj je le 35 odstotkov delovne sile ženske.
Kaj pa Zahod?
Vsake toliko let bolniška odsotnost zaradi menstruacije postane vroča tema tudi v zahodnih državah. Vsakič jo pospremijo tudi številna mnenja, zakaj je to slaba ideja.
Po naznanilu Zomate je Washington Post objavil komentar z naslovom: Feministka sem. Prosti dan za menstruacijo je neumna ideja. V njem je avtorica trdila, da gre za paternalistično in smešno idejo, ki samo podkrepi biološki determinizem ženskih življenj.
Tudi v Avstraliji so to zavrnili kot neumen načrt, potem ko se je za to odločila organizacija za ženske pravice, Victorian Women's Trust.
Raziskava, ki so jo opravili na Nizozemskem in jo lani objavili v British Medical Journal, je vključevala 32.748 žensk. Pokazala je, da jih je 14 odstotkov zaradi boleče menstruacije že ostalo doma, bodisi v času šolanja ali zaposlitve. Ko so vzele bolniško oziroma prosti dan, jih je le 20 odstotkov navedlo pravi razlog.
68 odstotkov jih je odgovorilo, da si želijo možnost za bolj fleksibilni urnik v času menstruacije. Kljub temu se jih je večina, 81 odstotkov, prikazala na delovnem mestu, čeprav so se počutile slabo oziroma dela niso mogle opravljati produktivno zaradi bolečin. Študija kaže, da je bilo "izgubljenih" dni na delovnem mestu v povprečju devet na leto.
V Victorian Women's Trust se je ta odločitev izkazala za odlično, pa je povedala izvršna direktorica Mary Crooks. Zaposlenim nudijo 12 plačanih bolniških dni zaradi menstruacije vsako leto, je povedala, v štirih letih pa se je skupno 13 zaposlenih za to odločilo 21-krat.
"Za nas je to, da se znebimo sramu in stigme, ključen del sestavljanke enakosti spolov," je še dejala Crooksova.
KOMENTARJI (110)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.