Donava razkrila okostje potopljene nacistične flotilje

Kot smo že poročali, je Srbija začela s projektom čiščenja Donave in v prihodnjih mesecih želi iz reke izvleči okrog 100 ladij, ki od septembra 1944 ležijo na dnu Donave.

Takrat je nemško poveljstvo armadne skupine E na Balkanu sprožilo operacijo 'Donavski vilin', ki je predvidevala blokado reke s potopitvijo okrog 200 plovil donavske in črnomorske rečne flote. Rdeča armada je namreč pred tem, poleti 1944, zlomila nemški odpor v Besarabiji in Romunijo prisilila, da se je pridružila protihitlerjevski koaliciji. S tem je položaj za nemško črnomorsko floto postal praktično brezupen. 

Nemška rečna flota pod poveljstvom kontraadmirala Paula Zieba je utrpela velike izgube ob koordiniranih napadih romunskih sil in jugoslovanske partizanske vojske. Ko so nemške ladje prispele do Đerdapske soteske, so videle, da je nadaljnji preboj nemogoč. Za potop ladij so se odločili, potem ko so kopenske sile Rdeče armade 5. septembra dosegle levo obalo Donave in odsekale evakuacijsko pot Nemcem, ki so se poskušali umakniti proti Beogradu. Nemci so nato izvedli dva velika potopa, in sicer 7. septembra pri Prahovu ter med 14. in 17. septembrom pri Brzi Palanki. Ladje so načrtno potopili eno čez drugo, da bi sovjetskim plovilom preprečili plovbo po Donavi.

Ocenjuje se, da je bilo med operacijo Donavski vilin potopljenih od 160 do 220 nemških ladij na poti iz Črnega morja v pristanišče Prahovo pri Negotinu, nenačrtovanem končnem cilju nacistične flotilje. Po vojni je JNA nekaj ladij odpeljala in jih vključila v svojo rečno mornarico. Vendar pa večina ladij z neeksplodiranimi bojnimi sredstvi še vedno leži na dnu Donave in otežuje plovbo po reki v času nizkega vodostaja.

Srbski minister za infrastrukturo in energetiko Goran Vesić je pred tedni sporočil, da so pri Prahovem izvlekli prvo ladjo nemške rečne flote in napovedal, da bodo v prihodnjih mesecih iz Donave potegnili 21 ladij, skupno pa naj bi iz reke dvignili okoli sto ladij nacistične Nemčije. Vsaka ladja, ki jo bodo izvlekli, bo po ministrovih besedah podrobno pregledana, razgradili pa bodo eksplozivne naprave, ki so ostale na njih. Ko bo ta proces končan, si bo javnost po njegovih besedah lahko ogledala del potopljene flote, ki že 80 let otežuje plovbo v tem delu Donave.