Domnevnega vohuna so imeli sošolci radi, a nekaj na njem je bilo nenavadnega

Victor Muller je svojo lažno identiteto, na podlagi katere naj bi prihajal iz Brazilije, gradil več let. Med drugim je na univerzi Johns Hopkins's (SAIS) obiskoval program naprednih mednarodnih študij. Gre za elitni podiplomski program, ki so mu naklonjeni ameriško vojaško osebje, mladi diplomati in, kot pravijo viri, tudi bodoči vohuni.  Diplomiral je leta 2020.

Prejšnji teden pa je "Mullerja" nizozemska obveščevalna agencija javno identificirala kot Sergeja Vladimiroviča Čerkasova, ruskega vojaškega obveščevalca, ki je na Nizozemsko, da bi začel pripravništvo na Mednarodnem kazenskem sodišču (ICC), pripotoval aprila. Prek ICC bi imel možnost vohuniti za preiskavami vojnih zločinov ruskih vojaških akcij v Ukrajini in drugod, po poročanju CNN-a navajajo viri.

Nizozemski uradniki so ga ustavili na meji in ga poslali nazaj v Brazilijo, kjer je po navedbah brazilske policije živel pod krinko Brazilca, čigar starša sta umrla.

Ni še povsem jasno, kdaj so ZDA izvedele za pravo identiteto Čerkasova. FBI ima odprto aktivno preiskavo, seznanjen je s podatki obveščevalne službe, je še povedal vir. Ameriške in nizozemske obveščevalne agencije so si pred časom izmenjale informacije o Čerkasovu, je povedal drugi ameriški uradnik. Še en ameriški uradnik pa je potrdil, da je FBI pri sledenju Mullerjevih dejavnosti tesno sodeloval z nizozemskimi oblastmi.

Nekdanji namestnik direktorja CIE: To ni nič nenavadnega

Razkritje resnične identitete Čerkasova je vznemirilo tudi profesorje na SAIS. Toda nekdanjim uradnikom obveščevalnih služb je Čerkasovo početje dobro znano. Rusija si namreč prizadeva umestiti svoje mlade obveščevalne operativce v ameriške akademske ustanove, kar bi pomagalo pri zakrivanju njihovih identitet. 

Pogosto je naloga tako imenovanih "ilegalcev" – torej vohunov, ki prevzamejo identiteto, ki nikakor ni povezana z rusko vlado – preprosto poskrbeti, da bo svet verjel, da so zgolj študentje, je dejal John McLaughlin, nekdanji namestnik direktorja CIE, ki zdaj poučuje na SAIS. "To ni nič nenavadnega," je dejal McLaughlin. "Menim, da je bilo njegovo obiskovanje fakultete nekakšno vzpostavljanje identitete. Ti ruski ilegalci gredo skozi dolg proces potrjevanja identitete, da bi vzpostavili verodostojnost tega, za kar trdijo, da so."

Univerza SAIS sicer ni podala uradnega komentarja, je pa dekan Jim Steinberg v elektronskem sporočilu za študente in zaposlene potrdil, da je Čerkasov diplomiral leta 2020. "Še naprej spremljamo razvoj dogodkov, vendar v tem trenutku nimamo več informacij," je zapisal Steinberg.

"Učiteljev ljubljenec"

Kot kaže, je Čerkasov svojo nalogo zelo dobro opravil. Eden od profesorjev, ki je predaval o genocidu, je za Čerkasova napisal priporočilo za pripravništvo v Haagu. Eden od njegovih sošolcev je dejal, da je bil pri drugem predmetu profesorjev "ljubljenec". "Bil je zelo prijazen, zelo odprtega duha, pri predavanjih je veliko sodeloval," je povedal in dodal, da zanj nikoli ne bi posumil, da je vohun.  

Tretji nekdanji sošolec Čerkasova, ameriški vojaški častnik, je z Mullerjem govoril o njuni skupni ljubezni do motornih koles. Sčasoma je dobil vtis, da bi se z Mullerjem lahko odpravila na skupen izlet, je povedal za CNN. A na neki točki ga je, zaradi čudnega naglasa, vprašal, če govori rusko. Muller je zanikal, da bi lahko govoril rusko in se umaknil, skupne vožnje z motorji pa nista nikoli izpeljala. 

"Če razmišljam za nazaj, bi morala biti to rdeča zastava," je dejal in dodal: "Spomnim se, da se mi že takrat njegov odgovor ni zdel zares smiseln".

 Možno je, da so mu namenoma dovolili nadaljevati s študijem in ga opazovali

Več nekdanjih uradnikov obveščevalnih služb je dejalo, da ne bi bilo nič nenavadnega, da bi uradniki ameriške protiobveščevalne službe ruskemu "ilegalcu" dovolili, da nadaljuje študij, pri tem pa ga opazovali in poskušali ugotoviti, kdo so njegovi stiki, ali deluje v okviru večje mreže znotraj ZDA in kako gradi svojo krinko. 

Možno je, da so nizozemsko obveščevalno službo o njem obvestile prav ZDA, so povedali uradniki. Urad direktorja nacionalne obveščevalne službe primera ni želel komentirati.

Toda drugi nekdanji protiobveščevalni uradnik je opozoril, da ameriške obveščevalne službe včasih ne opazijo študentskih vohunov, dokler se ne začnejo bolj aktivno ukvarjati z vohunjenjem. Šele nato raziščejo njihovo zgodovino in ugotovijo, da so se šolali na SAIS ali drugih akademskih institucijah v ZDA.

Zakaj bi Kremelj želel imeti vohuna na Mednarodnem kazenskem sodišču?

Nekdanji uradniki obveščevalnih služb pravijo, da je odgovor povsem jasen: Rusiji bi nudil ključen vpogled v preiskave domnevnih ruskih vojnih zločinov – v Gruziji leta 2008 in v Ukrajini leta 2022.

"Skrivni dostop do informacij Mednarodnega kazenskega sodišča bi bil za ruske obveščevalne službe zelo dragocen," je v izjavi zapisala nizozemska obveščevalna služba.