Prvi pogovori med Azerbajdžanom in separatisti v Gorskem Karabahu končani

Da so se pogovori med sprtima stranema v kraju Jevlah končali, je med drugim na svoji spletni strani poročala azerbajdžanska tiskovna agencija Azertac. Podrobnosti o pogajanjih ali sklepov ob tem ni navedla.

Armenski premier Nikol Pašinjan je danes izjavil, da pot do miru z Azerbajdžanom ni lahka, vendar jo je treba nadaljevati. "Ta pot ni lahka, gre skozi notranje in zunanje pretrese, a ji moramo slediti," je dejal v televizijskem nagovoru.

Separatistične sile v Gorskem Karabahu so medtem azerbajdžanske sile obtožile kršenja prekinitve ognja, ki je med stranema začela veljati v sredo in po kateri je azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev razglasil konec "protiteroristične operacije" v sporni regiji.

Po navedbah separatistov so azerbajdžanske sile streljale nedaleč od Stepanakerta, glavnega mesta samooklicane republike Arcah. A obrambno ministrstvo v Bakuju je te navedbe zavrnilo kot popolnoma napačne.

Prekinitev ognja v Armeniji sprožila proteste, zahtevajo odstop premierja

Kot poroča Guardian, se je v sredo zvečer na ulicah armenske prestolnice Erevan zbralo na tisoče protestnikov, ki so nasprotovali vladnemu ravnanju s krizo na območju Gorskega Karabaha. A to niso bili mirni protesti, številni so namreč svojo jezo izražali z nasiljem.

Kritike so letele prav na doseženi sporazum o prekinitvi ognja, v katerega je vključena tudi zaveza, da mora lokalna armenska vlada razpustiti svojo vojsko na območju. Jeza pa je letela tudi na Rusijo, ki je posredovala pri prekinitvi ognja, in na Zahod, ki da ni uspel zaščititi življenj etničnih Armencev.

Protestniki so v policijo, ki je varovala vladne zgradbe, metali kamenje in steklenice, razbili so več oken, nad sabo so dvigovali zastavo separatistične regije in blokirali glavno cesto. Policija je zoper izgrednike uporabila šok granate, številne nasilneže so tudi aretirali. Eden od policistov pa je med izgredi utrpel poškodbo glave.

Protestniki so skandirali gesli "Artsakh, Artsakh" – armensko ime za Gorski Karabat – in "Nikoli izdajalec". Slednje se je nanašalo na armenskega premierja Pašinjana.

Med mrtvimi najmanj 10 civilistov, tudi pet otrok

Nekateri udeleženci protesta menijo, da bi se morala Armenija odločneje odzvati na napad. A armenski uradniki so večkrat povedali, da v Gorskem Karabahu ni armenskih vojaških enot in da Armenija ne bo posredovala v konfliktu. "Vsi smo pripravljeni dati svoja življenja, vendar nimamo orožja, nimamo zaveznikov," je dejal protestnik Ramik Asateryan.

"Če se ne boriš, še vseeno izgubiš. Izgubili smo Artsakh, izgubljamo zdaj. Izgubili bomo tudi druge dele naše države," je dejal še eden od protestnikov Akop Abgaryan. "Če se boriš, morda lahko zmagaš," je dodal in povedal, da je bilo v vojni leta 2020, ko je Azerbajdžan uspel zajeti večje dele sporne armenijske enklave, ubitih tudi nekaj njegovih tesnih prijateljev.

Število ubitih v torkovih napadih se po nekaterih ocenah giblje med 10 in 100. Po besedah regionalnega varuha človekovih pravic Geghama Stepanyana je med mrtvimi najmanj 10 civilistov, od tega pet otrok.

Rusko obrambno ministrstvo je po poročanju tiskovne agencije Interfax v četrtek sporočilo, da so njihove mirovne enote sprejele okoli 5000 prebivalcev Karabaha, potem ko so jih evakuirali z nevarnih območij. Ob tem je ruski predsednik Vladimir Putin zavrnil kritike, da so ruske mirovne enote ostale ob strani, ko je Azerbajdžan ponovno zanetil konflikt. "Naše mirovne sile zelo dejavno sodelujejo z obema stranema. Delajo vse, kar je v njihovi moči, da zaščitijo civilno prebivalstvo," je dejal.

Izguba v Karabahu je še dodaten pritisk na premierja Pašinjana, ki se zaradi popuščanja Azerbajdžanu od leta 2020 doma sooča z ostrimi kritikami. "Izgubljamo svojo domovino, izgubljamo naše ljudi," je dejal protestnik Sargis Hayats, ki meni, da je čas, da Pašinjan odide. "Čas je pokazal, da ne more vladati. Nihče mu ni dal mandata, da Karabah kapitulira."

47-letni Alexan Yesiyan pa je povedal, da se je protesta udeležil, ker še vedno obstaja upanje, čeprav majhno, da lahko rešijo svojo državo. "A najprej se moramo znebiti izdajalcev, ki nadzorujejo vzvode oblasti v Armeniji."

'Zdi se, da so Armenci iz Karabaha pozabili, da živijo v Azerbajdžanu'

V prestolnici Azerbajdžana so medtem veseli prebivalci izrazili upanje, da je dogovor napovedal dokončno zmago in konec desetletja trajajočega konflikta. "Res sem zelo vesela te novice. Končno je vojne konec," je za France-Presse povedala 67-letna Rana Ahmedova.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je v televizijskem nagovoru v sredo zvečer dejal, da je ofenziva "obnovila suverenost". Pohvalil je tudi vojsko, ki je dosegla "popolno predajo" lokalnih armenskih borcev. "Zdi se, da so Armenci iz Karabaha pozabili, da živijo v Azerbajdžanu," je dejal in ob tem dodal, da povračilnih ukrepov proti lokalnemu prebivalstvu ne bo. A protestniki v Erevanu so izrazili prav strah, da bi se lahko Azerbajdžan lotil misije etničnega čiščenja. 

Svet zaskrbljen

Armenski veleposlanik Andranik Hovhanišjan je danes v govoru pred Svetom ZN za človekove pravice v Ženevi Baku obtožil izvajanja etničnega čiščenja v Gorskem Karabahu. "Civilisti v Gorskem Karabahu so ujeti in nimajo možnosti za evakuacijo, saj Azerbajdžan še naprej blokira edino življenjsko pot, ki regijo povezuje z Armenijo," je dejal in dodal, da to ni le "konfliktna situacija, ampak zločin proti človeštvu, ki ga je treba obravnavati kot takega".

Predstavnica Azerbajdžana Dilara Abdulajeva je v govoru pred istim organom poudarila, da je bila njena država "prisiljena sprejeti protiteroristične ukrepe". Ob tem je vztrajala, da so bile tarče azerbajdžanskih sil izključno "nezakonite vojaške formacije in utrdbe" v Gorskem Karabahu.

Ruski predsednik Vladimir Putin je Alijeva danes pozval, naj zagotovi varnost Armencev v Gorskem Karabahu, je po telefonskem pogovoru med ruskim in azerbajdžanskim voditeljem sporočil Kremelj. Dodal je, da se je Alijev ob tem Putinu opravičil in izrazil sožalje zaradi smrti več pripadnikov ruskega mirovnega kontingenta med zadnjimi sovražnostmi.

K spoštovanju pravic etničnih Armencev in zagotovitvi njihovih humanitarnih potreb v Gorskem Karabahu je v sredo pozval tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Alijevu je naročil, naj "zagotovi popolno prekinitev ognja ter varno in dostojanstveno ravnanje Azerbajdžana s karabaškimi Armeni". Ob tem je med drugim izrazil razočaranje nad trenutnimi razmerami na območju, operacijo Bakuja pa je označil za nesprejemljivo, je sporočil vir pri EU.

EU in Združene države so v zadnjih mesecih posredovale pri pogovorih med Bakujem in Erevanom, katerih cilj je bil zagotoviti trajen mirovni dogovor med obema stranema. Bela hiša je v sredo sporočila, da je zaskrbljena zaradi humanitarnih razmer v Gorskem Karabahu.

Francoska zunanja ministrica Catherine Colonna pa je opozorila na tveganje, da bi kriza prerasla v vsesplošno vojno med Armenijo in Azerbajdžanom. "Mednarodno skupnost moramo opomniti, naj bo zelo pozorna."

Turčija, zgodovinska zaveznica pretežno muslimanskega Azerbajdžana, ki večinoma krščansko Armenijo vidi kot enega svojih glavnih regionalnih tekmecev, je medtem operacijo označila za "upravičeno".