Dodiku grozi zaporna kazen: ne priznava odločitev predstavnika mednarodne skupnosti

Parlament entitete je 21. junija sprejel spremembo zakona, v skladu s katero Schmidtovih odločitev ne bodo več objavljali v uradnem listu entitete, s tem pa v njej tudi ne bodo več veljale. Schmidt je nato 1. julija razveljavil to spremembo zakona, pa tudi odločitev skupščine v Banjaluki o nespoštovanju odločitev ustavnega sodišča BiH.

Schmidt je takrat izpostavil, da oba koraka pomenita napad na ustavno sodišče BiH in poskus ogrožanja odločitev pravnega in ustavnega okvira BiH, vključno z odločitvami visokega predstavnika. Spomnil je tudi, da parlamenta entitet nimata pravice do odstopanja od določil ustave BiH ali drugih obveznosti, ki izhajajo iz daytonskega mirovnega sporazuma. Ena od teh je tudi sodelovanje z visokim predstavnikom.

Obenem je uvedel spremembe kazenskega zakonika, po katerih bodo dejanja, ki kršijo ustavno ureditev države, v prihodnje obravnavali kot kaznivo dejanje. Zanje je zagrožena večletna zaporna kazen.

Čeprav ob dodatni zaostritvi odnosov z mednarodno skupnostjo Dodik tvega tudi zaporno kazen, je danes v skladu s svojimi napovedmi podpisal zakon o nepriznavanju odločitev visokega predstavnika.

Dodik je sicer minuli petek že kazensko ovadil samega sebe zaradi sprejema zakona o nepriznavanju odločitev ustavnega sodišča BiH, ker je, kot je dejal, ni vložil nihče iz bošnjaško-hrvaške entitete Federacije BiH. Državno tožilstvo BiH je danes sporočilo, da je na podlagi te ovadbe začelo postopek proti Dodiku.

Veleposlaništvo ZDA v Sarajevu je današnjo Dodikovo potezo obsodilo in jo označilo za "neustaven in nameren napad na daytonski mirovni sporazum."

Kakšne možnosti ima zdaj na voljo visoki predstavnik v Bosni in Hercegovini? 

V bistvu je Schmidt že naredil, kar narekujejo pravila. Preklical je bonnska pooblastila, razveljavil zakon in vnesel nekatere spremembe v Kazenski zakon BiH glede sankcioniranja neobjave svojih odločitev. A izkušnje nas učijo, da to Dodika ne prizadene preveč, eden od indikatorjev pa je današnji podpis odloka, pa tudi izjava predsednika RS, da je Schmidtovo pismo, ki je prispelo na njegov naslov, "vrnjeno neprebrano", poroča Klix.ba.

Dodaten problem pri uresničevanju Schmidtove odločitve prav gotovo predstavlja pravosodje Bosne in Hercegovine, ki je v bistvu zadolženo za implementacijo Schmidtovih sprememb kazenskega zakonika in sankcioniranje Dodika in somišljenikov. Tudi to je po preteklih izkušnjah nesmiselno pričakovati, glede na to, da je tožilstvo večkrat poskušalo sankcionirati Dodika in njegove sodelavce, a se to nikoli ni zgodilo, dodaja Klix.ba.