Dodik nemški zunanji ministrici: V BiH ni načrtov za odcepitev

Zahod bo vztrajal pri ohranjanju miru in stabilnosti v BiH, je med uradnim obiskom v Sarajevu zagotovila nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock. Vodja nemške diplomacije je po srečanju z zunanjo ministrico Bosne in Hercegovine Bisero Turković na novinarski konferenci dejala, da njen prihod na Zahodni Balkan dokazuje, kako pomembno si je prizadevati za ohranjanje miru v Evropi, ki ga je ruska agresivna politika močno ogrozila.

Zato je še toliko bolj pomembno ohranjanje miru v BiH, prav tako pa preprečevanje kakršnihkoli poskusov ogrožanja obstanka te države. "V BiH moramo zagotoviti mir in se boriti proti vsem, ki ga ogrožajo. Ogrožanja miru ne bomo dopustili," je poudarila Baerbockova po srečanju.

Ob tem je dejala še, da so demokratične in poštene volitve nujne za vsako državo, tudi BiH, kjer je treba izboljšati volilni sistem. "Novi volilni zakon ne sme povečati problemov v državi. Pomembno je tudi, da se volitve odvijejo v načrtovanem terminu v oktobru," je povedala.

Turkovićeva je nemško kolegico pozvala k podpori pri zaustavitvi separatističnih teženj v Republiki Srbski, ki so po njenih besedah največja varnostna grožnja za BiH. "Stopnjevanje razmer v Ukrajini in kriza v Evropi sta samo zapletli stanje v BiH," je dejala Turkovićeva. Kot je dodala, zunanje meje BiH za zdaj niso ogrožene, vendar pa notranje razmere vodijo k nadaljnji destabilizaciji.

Dodik: V BiH ni načrtov za odcepitev

Srbski član predsedstva BiH Milorad Dodik je po sestanku z nemško zunanjo ministrico zagotovil, da v BiH ni načrtov za odcepitev.

"Povedal sem ji, da gre tukaj za pomemben spin v smeri, da se razmere v BiH prikažejo kot nestabilne, kar seveda ne drži. Govorili smo o Euforju, njegovi vlogi pri vsem skupaj, da ga podpiramo. Njihove ocene varnosti bi morali bolj spoštovati, ne pa nekih zavajajočih političnih propagandnih trikov, ki prihajajo predvsem iz Sarajeva," je dejal Dodik.

Baerbockovi je zagotovil, da v BiH ni gibanja, ki bi bilo povezano z odcepitvijo države. "Notranji politični boji in zahteva po ustavnem statusu RS ni odcepitev," je dejal. 

Dejal je tudi, da se prihodnost Evrope ne more graditi z razgradnjo neke določene države. "Tako ni možno graditi niti BiH, če se ne spoštuje ustavnega položaja Republike Srbske. Mislim, da se strinjamo, da se pod pokroviteljstvom Nemčije naredi povsem nevtralna pravna analiza o stanju, brez političnih primesi in dodajanja želja," je dejal Dodik. 

Kot pravi, se na sestanku niso pogovarjali o morebitnih sankcijah. "Nismo govorili o sankcijah proti meni, potem veste, koliko jih to zanima. Nismo govorili o sankcijah proti Rusiji, saj je bil sestanek, kot rečeno, korekten," je dodal. 

Bošnjaški član predsedstva BiH Šefik Džaferović je po srečanju poudaril, da lahko v prihodnje pričakujemo "močnejši angažma Nemčije v BiH in na Zahodnem Balkanu". 

"Gre za zelo pomemben sestanek za BiH. Bil je uspešen in konstruktiven. Nemčija je velika prijateljica BiH. BiH bi rada pomagala, da prebrodi obstoječo krizo in nadaljuje po evropski poti, poti proti Natu in celovitih reform," je dejal. Na sestanku je dejal, da je izhod iz situacije takojšnja deblokada institucij BiH in prenehanje s stalnimi grožnjami teritorialni celovitosti BiH. Poudaril je, da je treba spoštovati Dejtonski sporazum in da si vsi želijo, da bi država funkcionirala. 

Baerbockova bo sicer v naslednjih dneh obiskala še Prištino, Beograd in Moldavijo.

'Dogajanja v Ukrajini ne moremo primerjati z možnimi scenariji v BiH in širše na Balkanu'

Varnostne razmere v BiH so že nekaj časa ena najbolj vročih tem v tej državi, še posebej po tem, ko so v državo prispeli vojaški konvoji Euforjevih sil. O tem je za Novi dan spregovoril tudi načelnik Združenega štaba oboroženih sil BiH, generalpolkovnik Senad Mašović. Poudaril je, da je prisotnost Euforja in okrepitev njihovih enot v BiH dobrodošla. 

Na vprašanje, ali obstajajo znaki, da bi se vojna v Ukrajini lahko prelila tudi na območje Balkana in BiH, odgovarja: "To je vprašanje, ki se v zadnjem času najpogosteje postavlja. Ne obstajajo nikakršne realne predpostavke, da bi primerjali dogajanje v Ukrajini z možnimi scenariji v BiH in širše na območju Balkana."

Izpostavil je dejstvo, da sta v BiH prisotni tako misiji Nata kot Euforja, ki imata jasno definirane obveznosti v skladu z daytonskim mirovnim sporazumom in sporazumom Berlin Plus. "Zelo jasno je definirano, da EU prevzema odgovornost, da ohranja polni spekter varnosti v BiH in da po potrebi še isti trenutek lahko računa na Natove sile v smislu okrepitev in varovanja tistega, kar je predpisano. Imamo izredno sodelovanje z Euforjem in Nato štabom v Sarajevu," je dejal. 

Po njegovem mnenju ni verjetno, da bi se konflikt lahko zaostril in razširil na območje BiH. "Ne obstaja nobena pomembnejša varnostna kriza, ki bi lahko vplivala na BiH. Seveda, notranje težave, s katerimi se spopadamo, so druge dimenzije in niso toliko povezane z oboroženimi silami BiH, pač pa na politične in druge varnostne strukture," je še dodal. 

"Mislim, da se moramo zavedati in razumeti, da glede na dosedanje izkušnje in vojno, ki divja v Ukrajini, EU in Nato v teh razmerah ne moreta in ne smeta dovoliti kakršne koli druge vrste varnostne krize na območju Evrope. To je v interesu ne le BiH, pač pa tudi EU in Nata, zaradi lastne varnosti, stabilnosti in ohranitve demokratičnih vrednot, ki so bile dosežene s težkimi mukami," je pojasnil Mašović. 

Prepričan je, da je neposredna invazija na Ukrajino presenetila mednarodno skupnost, a da se je naučila lekcijo. "Tisto, kar zdaj vidimo v praksi in kar se dogaja, odločitve, ki jih mednarodna skupnost sprejema, so dejstvo, da mednarodna skupnost finančno in materialno ter z dobavo najmodernejše opreme in sredstev še kako pomaga Ukrajini pri varovanju ozemlja in ustavitvi agresije," je dejal načelnik. 

Kot pravi, se je med vojno v Ukrajini evropska skupnost veliko naučila. "Na žalost se ni naučila iz vojne v BiH, zelo malo se je naučila iz vojne v BiH. Zdaj, ko je bila neposredno ogrožena prihodnost Evrope, se je naučila, da se zelo hitro, promptno in ustrezno odzove. Zdaj je pripravljena, da veliko ostreje odgovori na izzive, s katerimi se spopada sodobni svet," je zaključil. 

Hrvati v BiH grozijo z bojkotom jesenskih volitev

BiH je nedvomno globoko razdeljena država, ki jo pred jesenskimi volitvami čaka obdobje nestabilnosti. Hrvati v Bosni in Hercegovini namreč znova pozivajo k spremembam volilne zakonodaje in grozijo z bojkotom jesenskih volitev.

V skladu z daytonskim sporazumom, s katerim se je končala vojna v BiH (1992–1995), je država razdeljena na dve entiteti: Republiko Srbsko in Federacijo BiH. Slednjo sestavljajo Hrvati in Bošnjaki, a ker slednji predstavljajo skoraj 70 odstotkov prebivalstva, jim to daje številčno prednost na volitvah in de facto nadzor nad tem, kdo je lahko izbran za predstavnika Hrvatov v tričlanskem predsedstvu države. To je tudi razlog za vedno večje nezadovoljstvo Hrvatov in njihovo naklonjenost temu, da bojkotirajo splošne volitve v oktobru.

"Ali bomo ta problem rešili z mirnim razhodom ali pa bomo dom – državo – naredili bolj primerno za življenje," je za AFP v Mostarju povedal nekdanji hrvaški vojak Petar Vidić. Hrvaška upokojenka Sima Pehar pa je dejala: "Zakaj bi Hrvate zastopal nekdo, ki ga niso izvolili Hrvati? To ni logično."

Stranke bosanskih Hrvatov v Mostarju so o nadaljnjih korakih razpravljale na februarski konferenci in pozvale k nujnim reformam. Splošnega bojkota niso naznanile. Je pa vodja HDZ v BiH Dragan Čović dejal, da bi bilo treba spremeniti zakon o volitvah tako, da se bo zagotovilo legitimno zastopanost vseh treh konstitutivnih narodov.

Hrvaške stranke želijo mehanizem, ki bi jim omogočil izbiro svojih predstavnikov v predsedstvu in zgornjem domu parlamenta, čemur pa ostro nasprotujejo bošnjaške stranke. Temu ni naklonjen niti zdajšnji hrvaški predstavnik v predsedstvu Željko Komšić, ki ga dejansko podpirajo Bošnjaki. Pravi, da bi "volilni zakon temeljil na apartheidu".

Politični analitik Zoran Krešić je nasprotnega mnenja. "Prepričan sem, da se bo kriza, če zakona ne bodo spremenili, nadaljevala. To je slabo za celotno BiH in njeno evroatlantsko prihodnost, odražalo pa se bo tudi na ljudeh," je povedal za AFP.

Dačić: Rusija je vložila veto na resolucijo o Srebrenici in zdaj naj jim uvedemo sankcije?

Predsednik srbskega parlamenta Ivica Dačić je dejal, da se je Srbija na dogajanje v Ukrajini odzvala načelno in da ne nameravajo uvesti sankcij proti Rusiji. "Ne zato, ker se bojimo Rusije, pač pa zato, ker bi to škodilo Srbiji," je dejal za srbsko TV Happy. 

"Kako bi se jaz počutil, če bi to naredili? Lavrova sem 100-krat poklical za nekatera vprašanja, javil mi je, da bodo vložili veto na resolucijo (o genocidu) o Srebrenici in zdaj naj jim uvedemo sankcije. Počakajte ...," je dejal. Razburila ga je izjava generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga, ki je dejal, da Rusi napadajo civilne tarče. "Kaj pa so oni počeli – napadali so civilne tarče (v Srbiji)," je spomnil na bombardiranje Beograda leta 1999.