'Do konca življenja ji bom hvaležen, ker mi je rešila življenje'

"Prišel sem v nov dom za begunce v Berlinu. Ravno sem prvič prespal tam. Ko sem vstal, sem se želel odpraviti do trgovine. Namesto tega sem pred vhodom videl številne fotografe, policiste in varnostnike. Nato se je pripeljal črni avto. Izstopila je ženska. Stal sem tam in videl, da si mnogi fotografi želijo njeno fotografijo. Pomislil sem, da je najbrž zelo znana, igralka ali kaj podobnega. Rekel sem si, da moram z njo narediti selfi, potem pa bom že izvedel, kdo je. Objel sem jo, nasmehnila se je. Trajalo je približno tri sekunde. To je bil čudovit trenutek," se spominja trenutkov, preden je nastala ikonična fotografija. 

"Ko je odšla, je k meni prišel snemalec in me vprašal, kako mi je ime. Zvečer sem videl, da me je ta moški fotografiral z njo in fotografijo objavil. Poleg mene pa je torej stala Angela Merkel," nadaljuje. Čez noč je postal zvezda.

"To je bila res velika sprememba. Prvi dnevi po domovih za begunce so bili zelo težki in osamljeni, počutil sem se zelo samega. Po selfiju pa mi ​​je pisalo veliko ljudi. Spoznal sem veliko ljudi, našel prijatelje. Pogovori so mi pomagali, da sem se bolje naučil nemščine. To me je motiviralo in sem se lahko zelo dobro vključil. Kasneje sem se začel zelo zanimati tudi za politiko v Nemčiji in za Merklovo. Danes sem zelo zadovoljen z življenjem v Nemčiji," pravi. 

Toda slika je bila zanj hkrati blagoslov in prekletstvo. "Slika je bila pogosto zlorabljena, zlasti s strani AfD. Nato sem moral celo tožiti Facebook, kar ni bila lepa izkušnja," je dejal.

Vseeno je za vse skupaj hvaležen: "Gospa Merkel je najmočnejša ženska v Evropi in hvaležen ji bom do konca življenja, ker mi je rešila življenje. Dala mi je novo življenjsko priložnost, da mi je dovoljeno ostati tukaj v Nemčiji. Odločitev, da leta 2015 meje ni zaprla, je bila zame najboljša. Za to, kar je storila, sem ji zelo hvaležen."

Pravi tudi, da Merklovo razume, da želi zapustiti politiko: "Zelo se je trudila. Kot ženska je trdo delala za 10 moških. Mislim, da ob vseh težavah – od migrantske krize do koronske krize – marsikdaj ponoči ni spala. Mislim, da so se sestanki začenjali zgodaj zjutraj, debate pa so nato trajale pozno v noč. Ampak ljudje občasno potrebujejo tudi počitek. Želim ji, da bi našla dejanski mir in notranji mir. Da je ne bi več skrbela aktualna vprašanja, da bi se končno lahko sprostila. Hvaležen sem ji za odločitve, ki jih je sprejela. Bila je velika kanclerka. Pogrešal jo bom." Če bi jo še enkrat srečal, pa bi, kot pravi, z njo naredil nov selfi ter poklepetal o njeni 16 let dolgi karieri kanclerke, zanimalo bi ga, kako je sprejemala odločitve, povedal bi ji tudi o svojem življenju v Siriji. 

Prepričan je, da se bo z odhodom Merklove iz nemške politike marsikaj spremenilo: "Včasih ne morem spati, ko razmišljam o prihodnosti. Bojim se, da se bodo morali Sirci, kot sem jaz, ki so se integrirali, vrniti v domovino. Nemčija sicer slovi kot raznolika država in upam, da bo tako tudi ostalo, upam, da bo Nemčija vedno podpirala ljudi, ki potrebujejo pomoč, tako kot zdaj ljudje v Afganistanu. Vem, kako se počutijo, ker sem to doživel. Prihajam iz Sirije, iz vojne, v kateri sem izgubil veliko prijateljev in družinskih članov."

Ocenjuje pa, da naslednika Merklove čaka veliko dela: "Veliko se govori, a malo naredi. Nemčija se sooča s številnimi izzivi, na primer zaradi korone, okoljske krize ali vprašanja upokojevanja. Upam, da bosta naslednik in njegova stranka razmislila o resničnih težavah, s katerimi se ljudje srečujejo. O delavcih, ki delajo za nizko minimalno plačo, delavcih v domovih za ostarele, ki so pogosto pozabljeni."