Starodavno mačko so odkrili v sibirskem permafrostu, območju s trajno zamrznjenimi tlemi, zato je truplo tudi v več deset tisoč letih ostalo dobro ohranjeno. Raziskovalci so imeli edinstveno priložnost, da žival natančno preučijo.
Mačka je imela gosto, mehko in temno rjavo dlako, dolgo do tri centimetre. Sabljastozobe mačke so sicer prepoznavne po ogromnih zobeh, ki so jim štrleli iz ust. Z njimi so grabile in ubijale plen. Fosile teh živali so pred tem že odkrili na območju Severne in Južne Amerike, Afrike in Evrazije. Izumrle naj bi pred 12 tisoč leti, na koncu zadnje ledene dobe.
Da je bila žival ovita v led vsaj 35 tisoč let, sklepajo na podlagi analize dlake, ki je bila dobro ohranjena. Določili so tudi teksturo dlake, mišično maso živali in obliko gobčka.
Mačka je imela tudi širok vrat, majhna ušesa, veliko ustno odprtino in podolgovate prednje okončine. Ugotovitve so primerjali z značilnostmi leva. Ugotovili so, da je imela sabljastozoba mačka širše šape, ni pa imela zapestnega sklepa. Predvidevajo, da je ta prilagoditev mački omogočila lažjo hojo po debelem ledu, kjer je potrebovala dobro absorbcijo udarcev.
Idealni pogoji v sibirskem permafrostu
Avgusta so v rudniku zlata v Sibiriji odkrili sesalca z volno, ki je imel na sebi še pritrjen rog. Ugotovili so, da gre za mumificiranega volka iz časa zadnje ledene dobe.
Sibirski permafrost je zaradi suhih in ledenih vremenskih pogojev idealen kraj za iskanje fosilov, saj suh zrak 'posuši' mehko tkivo živali, mraz pa zamrzne in ohranja organizem v skorajšnjem prvotnem stanju.
KOMENTARJI (20)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.