Spletni portal Necenzurirano je danes objavil neuradni diplomatski dokument o preoblikovanju meja na Zahodnem Balkanu. Kdo ga je spisal, ni razvidno, del vsebine pa naj bi po informacijah portala nastal v Budimpešti.
A več virov v Bruslju je tudi danes zatrdilo, da neuradnega diplomatskega dokumenta oz. non-paperja o spreminjanju meja v regiji niso videli, in dodalo, da ga tako ne morejo komentirati.
V Evropski komisiji so v torek povedali, da z domnevnim neuradnim dokumentom o mejah na Zahodnem Balkanu niso seznanjeni. V povezavi z domnevno vsebino dokumenta pa so izpostavili, da je stališče EU o mejah v regiji jasno – ničesar ni treba spreminjati.
V tiskovni službi predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela so na vprašanja, ali oziroma kdaj so dokument prejeli in kako komentirajo njegovo vsebino, doslej povedali le, da prejetja dokumenta ne morejo potrditi.
Neimenovani ameriški diplomatski viri so za STA nakazali, da tudi v ZDA niso videli tega dokumenta. V State Departmentu so za STA uradno pojasnili, da spreminjanju meja v Bosni in Hercegovini niso naklonjeni, odgovoru na vprašanje, ali vedo za obstoj omenjenega dokumenta, pa so se izognili. Izpostavili so le, da ZDA "podpirajo suverenost in ozemeljsko celovitost" BiH, kot to določa tudi Daytonski sporazum.
ZDA tudi podpirajo "demokratično, vključujočo in uspešno BiH in njeno pot k polnopravnemu članstvu v evroatlantskih integracijah". ZDA podpirajo želje vseh držav Zahodnega Balkana po članstvu v EU. "Prihodnost Zahodnega Balkana je zgolj znotraj EU," so še sporočili iz Washingtona.
Fajonova svari pred razdiralno politiko glede Zahodnega Balkana
Premikanje meja na Zahodnem Balkanu bi bilo izjemno nevarno, pa je v izjavi za medije opozorila predsednica SD in evropska poslanka Tanja Fajon. "V času, ko bi morali spodbujati sodelovanje, povezovanje, se med nekaterimi evropskimi voditelji pojavlja veliko nacionalističnih teženj, promoviranje razdiralnih idej, ki z nediplomatskimi potezami še dodatno obremenijo že zaskrbljeno prebivalstvo," je dejala.
Glede domnevne vpletenosti slovenske vlade v nastanek neuradnega dokumenta je ne bi presenetilo, če bi kakšna od nacionalističnih idej prišla tudi iz Slovenije. Je pa ob tem pojasnila, da gre pri t. i. non-paperjih pogosto za zapiske z različnih sestankov in teh je v resnici bistveno več, kot jih zaokroži v javnosti. "Bi me pa skrbelo, če bi bila kakršnakoli od teh idej, ki je na teh skicah in papirjih brez naslovnika, glave ali podpisa, nek del uradne politike države oz. uradne politike v nastajanju," je povedala. "Tem nacionalističnim in razdiralnim politikam je treba reči ne," je poudarila.
Prepričana je še, da je dokument, tudi če ni uraden in ni nastal v Sloveniji, državi že povzročil ogromno škodo, zato je predsednika vlade Janeza Janšo pozvala, naj čim prej predstavi svoje stališče in stališče Slovenije glede držav Zahodnega Balkana, zlasti do Bosne in Hercegovine.
Poudarila je pomembnost evropske perspektive za Zahodni Balkan, vse izzive bi bilo treba reševati po mirni poti, obenem pa krepiti sobivanje in sodelovanje med ljudmi v regiji ter politične in gospodarske vezi. V tem smislu je pozvala k začetku pristopnih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo že pred poletjem, obenem pa bi morala Slovenija kot svoj strateški cilj zasledovati evropsko perspektivo Zahodnega Balkana ter povezovanje in integracijo regije.
Dodik in Vučić ne vesta za neuradni dokument o Zahodnem Balkanu
Dodik je poudaril, da ideja o mirni razdružitvi Bosne in Hercegovine ni nova. "Vsi se strinjajo z dejstvom, da BiH takšna, kakršna je, ne more več obstajati. In če ne more več obstajati, bi bilo dobro, da se pogovarjamo o mirnem razhodu," je povedal v Beogradu, kjer je prevzel srbsko donacijo cepiva proti covidu-19. Ponovil je, da se zavzema za "miren, in ne vojaški razhod". Dodal je, da od Vučića pričakuje, da "sprejme takšen koncept", razume pa njegova stališča o odnosih v regiji, navaja hrvaška tiskovna agencija Hina.
Predsedujoči predsedstvu BiH je dejal še, da ni videl neuradnega dokumenta, ki naj bi ga Janša poslal v Bruselj. Prav tako ne ve, ali ta dokument sploh obstaja. Tudi srbski predsednik je poudaril, da ne ve za neuradni dokument niti za kakršno koli pobudo za mirno razdružitev BiH. "Naš odnos do BiH je znan - spoštujemo njeno celovitost in suverenost, kjer ta institucionalno obstaja," je dejal na srečanju z Dodikom.
Spomnimo
Plaz ugibanj o obstoju tega dokumenta se je sprožil v začetku tedna, ko je portal politicki.ba poročal, da je Janša Michelu v februarju ali marcu izročil dokument, v katerem naj bi kot temo slovenskega predsedovanja Svetu EU navedel spremembo meja na Zahodnem Balkanu oziroma "dokončanje razpada Jugoslavije".
Janša je o tem dejal, da je Michela nazadnje srečal lani in da bi mu tako težko februarja ali marca letos kar koli predal. Izpostavil je, da Slovenija "resno išče rešitve za razvoj regije in perspektivo EU za države Zahodnega Balkana".
Avtorji dokumenta med drugim kot rešitev predlagajo združitev Kosova in Albanije, češ da se na Kosovu želi 95 odstotkov prebivalstva združiti z matičnim albanskim narodom, položaj pa da je podoben v Albaniji. Srbski del Kosova bi glede na dokument po zgledu Južne Tirolske dobil poseben status. Kot drugo rešitev pa dokument navaja združitev večine ozemlja Republike Srbske s Srbijo, češ da bi bilo tako "mogoče v pretežni meri rešiti srbsko nacionalno vprašanje". V tem primeru, da je Srbija pripravljena soglašati z združitvijo Kosova in Albanije.
KOMENTARJI (198)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.