Desnosredinska opozicija zmagovalka volitev na Grenlandiji

V primerjavi z volitvami leta 2021 so Demokrati svojo podporo več kot potrojili in osvojili 29,9 odstotka glasov. Obenem se je močno okrepila podpora nacionalistični stranki Naleraq, ki je osvojila 24,5 odstotka glasov, poročajo tuje tiskovne agencije

Stranki odhajajoče levosredinske koalicije, Skupnost ljudi (Inuit Ataqatigiit) premierja Muteja Egedeja in stranka Siumut, ki sta imeli doslej v 31-članskem parlamentu skupaj 22 sedežev, sta na tretjem in četrtem mestu utrpeli poraz. Prva je osvojila dobrih 21 odstotkov glasov, druga pa nekaj manj kot 15 odstotkov, navaja britanski BBC.

Vse štiri stranke podpirajo neodvisnost Grenlandije od Danske, vendar se njihova stališča razlikujejo glede časovnice, kako hitro to doseči. Demokrati osamosvojitev postavljajo za dolgoročni cilj, medtem ko se Naleraq zavzema za takojšnjo neodvisnost nekdanje danske kolonije in tesnejše vezi z ZDA.

Vprašanje neodvisnosti je bilo v središču volilne kampanje, večje pozornosti kot običajno pa so tokratne volitve deležne zlasti zaradi izraženih teženj predsednika ZDA Donalda Trumpa po prevzemu nadzora nad otokom, bogatim z naravnimi viri. Trump je tudi prejšnji teden v govoru v kongresu dejal: "Mislim, da bomo Grenlandijo tako ali drugače dobili."

Grenlandija je bila do leta 1953 danska kolonija, nato so pridobili večja pooblastila za samoupravo. Leta 2009 so pridobili več pristojnosti za upravljanje z rudninami, policijo in sodišči, medtem ko Danci še vedno nadzorujejo področja varnosti, obrambe, zunanje in monetarne politike. Grenlandija ima koristi tudi od članstva Danske v EU in Natu. 

Na skrajnem severozahodu, v arktičnem krogu, ima Amerika tudi vojaško oporišče. 

Priključitvi ZDA nasprotujejo vse stranke, pa tudi velika večina od približno 57.000 prebivalcev Grenlandije.