Deset let od priključitve: je Krim vzorec za druge štiri ukrajinske regije?

V regiji, ki je bila do leta 1954 del Ruske republike v okviru Sovjetske zveze, se je okupacija začela leta 2014. Sicer je Krim, kjer ima Rusija svojo črnomorsko floto, bil že prej bolj naklonjen Moskvi kot drugi deli Ukrajine. In medtem ko so se politiki v Kijevu trudili, da bi državo po odhodu takratnega proruskega predsednika Viktorja Janukoviča 22. februarja po mesecih politične negotovosti in protestov obdržali skupaj, so pozabili na Krim. Moskva pa je usmerila pogled vanj. 

Od leta 2000 dalje so ruski politiki, vključno z moskovskim takratnim županom Jurijem Lužkovom, obiskovali Krim in počasi prebivalce pozivali k združitvi z Rusijo.

20. februarja 2014 je Vladimir Konstantinov, predsednik regionalnega parlamenta Krima in ruski politik, dejal, da ne izključuje vrnitve polotoka Rusiji. Le prazne besede, bi takrat lahko rekli. Vendar so se po vsem Krimu pojavili moški z orožjem v neoznačenih uniformah. Imenovali so jih "mali zeleni možje", kar naenkrat so se začeli pojavljati pred vladnimi stavbami in vojaškimi oporišči, čeprav je Moskva zanikala kakršno koli vpletenost. Ukrajinski vojaki so se takrat preprosto zabarikadirali v svoja oporišča, dva najvišja poveljnika ukrajinske mornarice sta pobegnila, ruski helikopterji pa so vstopili v ukrajinski zračni prostor.

Nekaj tednov po pojavu malih zelenih mož je referendum, nezakonit po mednarodnem pravu, ki ga večina mednarodne skupnosti ne priznava, pokazal, da se 95,5 odstotka ljudi na polotoku želi odcepiti od Ukrajine in pridružiti Rusiji, piše CNN.

Številni preostali vojaki skupaj z na tisoče policistov in vladnih uradnikov so se pridružili proruski vladi, ki jo je sestavil Sergej Aksjonov, nekdanji mafijski šef. Drugega jim skoraj ni preostalo, tisti, ki so bili pridržani, so bili zaprti v samice brez oken. Priključitev je dvignila Putinovo priljubljenost v Rusiji in mnogi so predvidevali, da je to prvi korak k obnovitvi Sovjetske zveze.

Sledilo je preoblikovanje Krima v visoko militarizirano in izolirano ozemlje. V zadnjih 10 letih pa je Moskva izvajala še vrsto neoimperialističnih politik na polotoku, ki so tudi osrednjega pomena za kremeljsko propagando. Zamenjale so se vse ukrajinske institucije, začelo se je tudi zatiranje kritikov režima.

"Videli smo sistematično prizadevanje, da bi v bistvu izbrisali ukrajinsko identiteto, da bi izbrisali in zatrli vse, kar je ukrajinsko. To pa vključuje tudi zatiranje tatarske nacionalne identitete," je dejal Krzysztof Janowski iz opazovalne misije ZN v Ukrajini. "Vemo na primer za vsaj 100 prisilnih izginotij med ljudmi, ki nasprotujejo novemu režimu in okupaciji," je dodal. ZN še trdijo, da je Moskva razlastila najmanj 730 zemljišč, ki so pripadala ukrajinskim in tatarskim državljanom, ki jih je nato dala ruskim vojakom. Prav tako je skoraj nemogoče živeti na Krimu brez ruskega potnega lista. Brez slednjega namreč ni dostopa do nobenih socialnih storitev. 

Rusija priključitev obeležuje 18. marca, na dan, ko jo je ruski predsednik formaliziral s pogodbo v Moskvi. Kijev je sicer večkrat dejal, da se bodo borili, dokler ne obnovijo svojih meja iz leta 1991, te meje pa vključujejo tudi Krim, a zaman. Moskva trdi, da je zamisel o mirovnih pogajanjih brez sodelovanja Rusije absurdna.

Kot piše CNN, zdaj obstaja skrb, da je Krim vzorec za druge štiri ukrajinske regije – Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje. Tamkajšnji prebivalci imajo zdaj namreč ruske potne liste, tiskovna predstavnica ruskega notranjega ministrstva Irina Volk pa je nedavno dejala, da naj bi tudi v mestu Avdivka prebivalci zaprosili za ruske potne liste.