'Lahko noč, malezijski tri, sedem, nič': desetletje ugibanj, teorij in žalosti

Letalo je vzletelo 8. marca 2014 kmalu po polnoči, manj kot uro kasneje je pilot letalo preusmeril in odletel proti južnemu Indijskemu oceanu, nato je letalo izginilo. Od skrivnostnega izginotja mineva že deset let in gre za največjih in eno najdražjih mednarodnih iskalnih akcij v zgodovini letalstva.

Kako je sploh mogoče, da sofisticiran Boeing 777, ki je bil opremljen s sodobnimi instrumenti za dobo globalnega satelitskega sledenja in opremo za stalno komuniciranje, preprosto izgine?

"Vsaka naslednja obletnica je manj povezana z mojo osebno izgubo in bolj s tem, da še vedno nimamo odgovorov na vprašanje, kaj se je zares zgodilo," po desetih letih razočaranja pravi Naren, čigar žena Čandrika je bila ena izmed 239 ljudi na letalu. Potniki so sicer prihajali iz 15 držav. V letih, ko se je zvrstilo nemalo obtožb in teorij zarote, si svojci želijo le, da bi končno dobili odgovor. Že takoj po nesreči so svojci opozarjali tudi na počasno preiskavo in slabo komunikacijo malezijske vlade, ki jo je takrat vodil Nadžib Razak, ki je zdaj v zaporu zaradi nepovezanih obtožb o korupciji. 

V prvih dneh po izginotju letala je bilo sicer na voljo izjemno malo informacij. Območje iskanja se je raztezalo od Kazahstana v osrednji Aziji pa vse do Antarktike. V tednih, mesecih in letih, ki so minili od takrat, so drobci dokazov, zbranih na podlagi satelitskih podatkov, radarskega sledenja in celo analize oceanskega toka, pomagali zožiti območje iskanja. 

Različne teorije: je pilot letalo namerno strmoglavil ali je kriva tehnična napaka?

Glavno vprašanje ostaja, zakaj je letalo na videz nenadzorovano zavilo iz smeri in zakaj sta ključna dela komunikacije v letalu utihnila. Teorije o tem, kaj se je z letalom zgodilo, so različne, nekatere so se z leti spremenile, druge diskreditirale, pojavile so se tudi številne teorije zarote.

V večjih razlagah nesreče obtožujejo pilota, da je namerno strmoglavil letalo. Leta 2016 so namreč ameriški preiskovalci na njegovem domu odkrili simulator letenja, na katerem naj bi si že vnaprej pripravil pot, podobno tisti, za katero je znano, da se je odvila usodni dan. Toda takrat so preiskovalci takoj zanikali, da je to dokaz, da je pilot namerno preusmeril letalo in da je bila pot del njegovega načrtovanega samomora.

Nekdanji pilot William Langewiesche, ki je postal preiskovalni novinar, je leta 2019 v reviji Atlantic zapisal, da je bilo izginotje namerno dejanje. Po njegovi oceni je pilot najverjetneje poslal kopilota iz kabine na 'izmišljeno' nalogo, nato pa izklopil električni sistem in namerno znižal tlak v kabini. Posledično je bila na letalu kmalu tema, večina kabin pa onesposobljenih, trdi Langewiesche.

Pojavile so se tudi manj dramatične teorije, da je za nesrečo kriva okvara na letalu, pomanjkanje goriva, požar ali nenadno zmanjšanje tlaka v kabini.

Letalski strokovnjaki predvidevajo, da je pilot najverjetneje naletel na tehnično težavo. Letalo naj bi pilot zato skušal obrniti proti Maleziji, vendar mu je najverjetneje zmanjkalo kisika ali se je zadušil s plini. Ob tem bi lahko po pomoti izklopil komunikacijski sistem, kar bi povzročilo tako imenovani 'polet duha', letalo z mrtvimi potniki bi po tem scenariju pot še nekaj ur nadaljevalo z avtopilotom.

Iskalne operacije stale že več sto milijonov evrov

Sedanji malezijski premier Anvar Ibrahim je v nedeljo ponovil stališče Malezije, da so pripravljeni obnoviti preiskavo, če bodo na voljo novi prepričljivi dokazi. Ameriško podjetje Ocean Infinity, ki se ukvarja s pomorsko robotiko, je vladi namreč oddalo predlog za novo iskalno operacijo, potem ko je podjetje iskalno akcijo pred šestimi leti prekinilo.

Od leta 2014 so potekale tri uradne preiskave. Prvo so koordinirali Avstralci z brezpilotnim podvodnim iskanjem, nato je nesrečo preiskovala malezijska policija, zadnja, prav tako pod vodstvom Malezijcev z mednarodno pomočjo, je leta 2018 postregla s skoraj 500 stranmi dolgim poročilom, ki omenja napake kontrole zračnega prometa in navaja, da je bila smer letala spremenjena ročno. Iz prav tako neznanega razloga je bil ročno izključen komunikacijski sistem. Nobena izmed preiskav vzroka izginotja ni ugotovila, čeprav so prečesali več kot 100 tisoč kvadratnih kilometrov morskega dna, iskalna prizadevanja pa so stala že več sto milijonov evrov. 

Iskanja so se nekateri lotili tudi ljubiteljsko. Odvetnik iz Seattla je postal znan, ko je leta 2016 na plažah na Madagaskarju in v Mozambiku našel ostanke letala, a se kasneje v javnosti sam ni več pojavljal. Domnevno, kjer naj bi bil na spletu tarča teorij zarote in spletnih trolov, poroča The Guardian. Ob obalah afriške celine so sicer našli približno 20 ostankov, za katere so domnevali, da pripadajo izginulemu letalu.

Iz tragedije se je veliko naučila tudi letalska industrija, ki je uvedla nova varnostna pravila. Evropa in Velika Britanija od takrat že zahtevata, da mora biti na ogrodje letala pritrjen nizkofrekvenčni podvodni svetilnik, ki pomaga pri iskanju in reševanju na morju. S polno močjo mora biti sposoben oddajati signale vsaj 90 dni.