Zaskrbljujoče napovedi: Do leta 2050 bi se lahko število ljudi z demenco potrojilo

Kot raziskovalci ugotavljajo v študiji, v kateri so upoštevali trende prebivalstva, kot so kajenje, debelost, visok krvni sladkor in izobrazba za 204 države v severni Afriki in Srednjem vzhodu, bi se lahko pojavnost demence do leta 2050 potrojila glede na številke iz leta 2019.  

V raziskavi, ki je bila objavljena v znanstveni reviji Lancet, so raziskovalci z Univerze v Washingtonu izračunali, da bi do leta 2050 z demenco na svetu lahko živelo kar 153 milijonov ljudi. 

Za primerjavo je na svetovni ravni leta 2019 število oseb z demenco približno 57 milijonov. V Evropi je mogoče pričakovati porast števila primerov demence za 74 odstotkov, in sicer s skoraj osmih milijonov v letu 2019 na 14 milijonov v letu 2050.  

Največji porast je pričakovati v severni Afriki in na  Srednjem vzhodu 

Kot ugotavljajo, bi lahko v Savdski Arabiji število obolelih za demenco naraslo za kar 898 odstotkov, medtem ko lahko v Katarju in Bahrajnu pričakujejo porast bolnikov z demenco za kar več kot tisoč odstotkov. V regiji bodo imeli namreč do tega leta veliko večjo in starejšo populacijo kot leta 2019.  

Vodja raziskave Emma Nichols poudarja, da so dejavniki tveganja za demenco od regije do regije različni: "Projekcije za naraščanje bolezni v  severni Afriki in Srednjem vzhodu so visoke zaradi velike rasti populacije in staranja populacije. Še posebej na teh območjih morajo oblasti že zdaj začeti s pripravami na skokovito rast bolnikov z demenco."  

Rast in staranje populacije so raziskovalci navedli kot glavna vzroka za napovedan dvig obolelih za demenco do leta 2050.  A kot poudarjajo, to še zdaleč ni edini razlog, ki povečuje tveganje za demenco. Veliko dejavnikov je namreč povezanih z življenjskim slogom. Med glavnimi so kajenje, debelost in slaba prehrana. Raziskovalci pa velik pomen pripisujejo tudi izobrazbi prebivalstva, ki je ključna, da ti razumejo zdravstvena sporočila. Če otroci posvojijo zdrav način življenja, to močno zmanjša verjetnost, da bodo zboleli za kroničnimi boleznimi in tudi za demenco. Vseh dejavnikov za nastanek demence danes še ne poznamo. 

Kaj je demenca?

Demenca je kronična napredujoča bolezen možganov, ki jo povzročajo spremembe na možganskih celicah in se kaže z motnjami spomina, mišljenja, orientacije, prepoznavanja, razumevanja, računskih in učnih sposobnosti ter govorjenja, izražanja in presoje.

Z leti postanemo vsi na splošno bolj pozabljivi, kar pa še ne pomeni, da imajo vse starejše osebe demenco. Demenca ni del normalnega staranja. Možnost, da zbolimo za demenco, s starostjo narašča. V starosti nad 65 let ima demenco že vsak peti človek, v starosti nad 80 let pa vsak tretji. V Sloveniji je obolelih že več kot 32.000 oseb, pojasnjujejo v Društvu Spominčica. 

Poudarjajo, da demenca lahko prizadene vsakogar: "Pomembno je prepoznavanje prvih znakov demence, obisk pri družinskem zdravniku, ki ob sumu na demenco osebo pošlje k nevrologu ali psihiatru. Prav tako je pomembno hitro diagnosticiranje in čimprejšnje ustrezno zdravljenje ter preprečevanje slabšanja stanja. Demence ni možno pozdraviti, vendar jo je z zdravili, ki so na voljo, mogoče upočasniti. Zdravila, ki so trenutno na voljo, najbolj pomagajo v zgodnjem obdobju bolezni, zato je zelo pomembna zgodnja diagnoza." 

Znaki, na katere morate biti pozorni, so: postopna izguba spomina, ki vpliva na vsakodnevno življenje, težave pri govoru, osebnostne in vedenjske spremembe, upad intelektualnih funkcij, nezmožnost presoje težave pri vsakodnevnih opravilih, iskanje, izgubljanje in prestavljanje stvari, težave pri krajevni in časovni orientaciji, zapiranje vase.