Da je po tesnih napovedih navsezadnje zmagal Trump je vplivalo kar nekaj razlogov, za točne odgovore pa bodo potrebne dodatne analize, je prepričan profesor Matjaž Nahtingal, s katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Kot ključni razlog za zmago republikanskega kandidata pa je izpostavil dva vidika. Kot je povedal, kljub velikim začetnim pričakovanjem in napovedim, ob prevzemu oblasti predsednika Bidna, ni bilo enakomernih koristi za celotno prebivalstvo. 

"Delavstvo je bilo ponovno potisnjeno ob rob, veliko sprememb so bili deležne multinacionalke, obnovljivi viri, ameriške korporacije, veliko manj pa ameriški delavci, ki niso bili zadovoljni, da so bili ponovno potisnjeni ob rob in tako zdaj niso glasovali za demokrate," je povedal Nahtingal. Drugi razlog pa je, kot pravi, posledica vojn, ki se dogajajo po svetu. "Primer je vojna v Gazi. Amerika je v času vlade Bidna in Blikna namreč brezpogojno podpirala Izrael in ni uspela zagotoviti nobenega primernega mirovnega premirja, humanitarnih prizadevanj. Nadaljuje se tudi vojna v Ukrajini. Te vojne so na točkah neuspelih diplomatskih prizadevanj, kar je odvrnilo tudi velik del mladih, spomnimo se študentskih protestov, prav tako mladi različnih etničnih skupnostih so glasovali proti ali pa se niso udeležili volitev," je dodal. 

Trump je takoj po razglasitvi obljubil zlato dobo za Ameriko in končanje vojn po svetu, kaj bo torej z Ukrajino in Gazo? "Vsi si želimo končanje vojn, gre pa za najbolj kompleksne in najtežje spore, ki zahtevajo zelo veliko sistematičnega in celovitega k celotni problematiki, kakršnakoli improvizacija ali bližnjice le zamrznejo ali poglobijo, lahko tudi izbruhnejo novi spori, tako da, kakršenkoli demagoški populizem lahko stvari le še poslabša in bo potreben veliko bolj domiseln pristop, ki ga v času demokratskega vladanja nismo videli," je pojasnil Nahtingal.

Kakšen bo odnos z Evropsko unijo v Trumpovem drugem mandatu?

Profesor Nahtingal je pojasnil, da je Evropa podobno kot so demokrati zamudila zadnja štiri leta v dinamiki."Tako smo v EU premalo krepili strateško avtonomijo in razvojna prizadevanja tako v Evropi kot širše. Kljub temu smo slišali, da so koristi medsebojne trgovine vzajemne, tudi velike koristi ameriških korporacij, investitorjev v Evropi so veliki, tako da jih ne gre zanemariti," je povedal. Pojasnil je, da ima Evropa veliko sredstev in ukrepov na razpolago: "Če bi se začeli kakršnikoli enostranski trgovinski ukrepi, Evropa gotovo ne bo oklevala". Kot je povedal je evropsko sodišče vendarle bolj rigorozno pri zagotavljanju zaščite osebnih podatkov glede plačevanja davkov multinacionalk. "Videli smo sodbi zoper podjetja Apple glede davčnih obveznosti, ki je v interesu tudi ameriških majhnih podjetji in ameriških državljanov, a na ameriški strani so bili veliko bolj deregulirani, sedaj pa bodo še bolj. To pa so moteči elementi, ki so zelo pomembni za vztrajanje Evrope in da poleg varnostne arhitekture gradimo tudi uspešen socialno vključujoč trajnostni model," je dodal.

Naghtingal je pojasnil tudi, da so obrambna prizadevanja poleg vseh razvojnih, trajnostnih socialno vključujočih, pomembna. "Tukaj smo tudi sami zaspali. Mislim, da lahko postopoma sami oblikujemo in se ne smemo pustiti prevelikemu pritisku, ne v Sloveniji in ne v EU, ne damo tako malo tudi pri varnostnih vprašanjih, mislim da bomo tudi tu postopoma in premišljeno razvijali naprej. Nikakor pa ne pod pritiskom katerekoli druge velesile, tukaj mora Evropska unija prav tako ohraniti avtonomijo in tudi pomagati pri deeskaskalaciji razmerji, ki bodo zaostreni na relaciji EU - ZDA - Kitajska," je zaključil.