Del prihodkov od zamrznjenega ruskega premoženja za pomoč Ukrajini

Voditelji sedemindvajseterice so se prvi dan vrha posvetili Ukrajini, pri čemer se je razprava vrtela okoli nadaljnje vojaške podpore tej državi v boju z rusko agresijo.

V luči tega je bil velike podpore deležen predlog Evropske komisije, v skladu s katerim bi del prihodkov od upravljanja zamrznjenega ruskega premoženja porabili za sofinanciranje dobav orožja Ukrajini, sta sporočila predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Von der Leynova je pozvala k hitremu ukrepanju. Kot je pojasnila, bi lahko prvo milijardo evrov za to namenili že julija letos.

Evropska komisija je ta teden pripravila ustrezen predlog, po katerem bi približno 90 odstotkov prihodkov od upravljanja ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru zahodnih sankcij, namenili za sofinanciranje dobav orožja Ukrajini v okviru evropskega mirovnega instrumenta (EPF). Gre za okoli tri milijarde evrov na leto. Preostali del bi namenili obnovi Ukrajine.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sicer voditelje pozval k uporabi vsega zamrznjenega ruskega premoženja za obnovo Ukrajine in orožje v boju proti ruski agresiji. Po njegovih besedah je ključno, da EU zagotovi Kijevu več streliva.

V svojem video nagovoru na vrhu EU je pozval k začetku pristopnih pogajanj z EU, kar bi po njegovem spodbudilo Ukrajince v boju proti Rusiji.

Začetek pristopnih pogajanj z BiH

Ob Ukrajini so voditelji govorili tudi o širitvi na Zahodni Balkan, pri čemer so odobrili začetek pristopnih pogajanj z BiH. Vrh je v sklepih Evropsko komisijo pozval, naj pripravi pogajalski okvir z namenom njegovega sprejetja v Svetu EU, ko bodo sprejeti vsi ustrezni koraki, ki jih je oktobra 2022 določila komisija.

Michel je v čestitki BiH sporočil, da je njeno mesto v "evropski družini", po telefonu pa je govoril tudi s predsedujočo svetu ministrov BiH Borjano Krišto.

Dodal je, da odločitev predstavlja ključen korak naprej na evropski poti BiH. Zgodovinsko odločitev je pozdravila tudi von der Leynova, ki je pohvalila napredek, ki ga je BiH naredila v dobrem letu dni.

Tudi slovenski premier Robert Golob je v odzivu zapisal, da je BiH z današnjo odločitvijo Evropskega sveta naredila pomemben korak na poti v evropsko družino. Odločitev voditeljev je pozdravila še zunanja ministrica Tanja Fajon.

Humanitarna katastrofa v Gazi

Ena od osrednjih tem četrtkovega dela zasedanja je bil tudi bližnjevzhodni konflikt, o čemer so voditelji na delovnem kosilu razpravljali že z generalnim sekretarjem ZN Antoniem Guterresom. Največ časa so posvetili humanitarni katastrofi v Gazi.

Voditelji so pozvali k takojšnjemu humanitarnemu premoru v spopadih med palestinskim islamističnim gibanjem Hamas in Izraelom, ki bi omogočil trajno prekinitev ognja na Bližnjem vzhodu. Izrael so pozvali, naj ne sproži ofenzive na Rafo na jugu Gaze.

Predsednica von der Leynova je opozorila, da je "Gaza na robu lakote, humanitarne razmere pa so katastrofalne". Poudarila je, da bi moralo vsak dan na območje Gaze po kopnem, zraku in morju vstopiti za 500 tovornjakov pomoči, a je je po njenih besedah precej manj.

Guterres se je pred srečanjem z voditelji članic EU zavzel za mir v Ukrajini in Gazi. Pri tem je poudaril, da je treba v obeh konfliktih upoštevati načela mednarodnega prava.

Premier Golob pa je v odzivu na poziv poslanske skupine stranke Gibanje Svoboda k priznanju Palestine to podprl. "Politična rešitev je lahko samo ena in to je rešitev dveh držav, to govorimo danes že vsi. In če že govorimo o politični rešitvi dveh držav, to pomeni, da bomo ti dve državi tudi priznali," je na vprašanje, ali sam podpira priznanje Palestine, odgovoril Golob.

Kot je povedal ob robu vrha EU, bo Slovenija Palestino predvidoma priznala skupaj še z nekaterimi drugimi članicami, da bo mednarodni učinek čim večji. Kdaj naj bi se to zgodilo, ni želel napovedovati.