'Danes ubijajo zaradi stvari kot so čast, ponos in druge malenkosti'

Če bodo rezultati vzporednih volitev potrjeni tudi po preštetju vseh oddanih glasov, bo socialdemokratska premierka Magdalene Andersson dobila še en mandat. Vzporedne volitve tudi nakazujejo, da bi lahko Švedski demokrati, ki veljajo za protipriseljensko stranko, prvič postali druga največja stranka v državi. Osvojili naj bi 21,3 oziroma 20,5 odstotka glasov.

Švedi so namreč volili nove predstavnike v 349-članski enodomni parlament. Levi tabor, v katerem so poleg Socialnih demokratov še Zeleni, Levica in Stranka centra, naj bi glede na javnomnenjske raziskave objavljene pred volitvami, podprlo skupno od 48,6 do 52,6 odstotka volivcev. Desni pol, ki ga sestavljajo Švedski demokrati, konservativna Zmerna stranka, Krščanski demokrati in Liberalci, pa med 47,1 in 49,6 odstotka.

Tako levi kot desni del političnega spektra sta notranje razdeljena, kar bi lahko otežilo proces oblikovanja vladajoče koalicije. Za glavna kandidata za mandat za sestavo nove vlade po volitvah veljata sedanja premierka Andressonova in konservativni Ulf Kristersson iz Zmerne stranke.
 

Glede na javnomnenjske raziskave se obeta tesen izid med levim taborom sedanje premierke Magdalene Andersson in desnim taborom. Med odmevnimi temami sta pred volitvami izstopali davčna in socialna reforma. Močan porast nasilja z orožjem in kriminala tolp pa je postalo vodilno vprašanje, s katerim se ukvarja javnost. 

"Prav na tem mestu je bilo lani približno ob tem času streljanje," pravi Martin Gunér, policist v predmestju Gottsunda, le 15 minut vožnje od srednjeveških stolpičev univerzitetnega mesta Uppsala, poroča BBC. Gottsunda je razvpita po drogah in strelskih spopadih, policija pa jo uvršča med 10 najbolj ranljivih območij na Švedskem. Nekateri kraj uvrščajo med tiste, kamor ni pametno hoditi. 

Nekaj odmevnih aretacij na tem območju je sicer v zadnjih mesecih pomagalo umiriti nasilje. Toda glede na poročilo švedskega nacionalnega sveta za preprečevanje kriminala iz leta 2021 - kriminal z orožjem na Švedskem narašča hitreje kot kjer koli drugje v Evropi. Doslej je letos zaradi streljanja v državi umrlo 47 ljudi - več kot v celem letu 2021.

Nasilje se širi iz nemirnih predmestij v druga urbana območja: prejšnji mesec sta bila mati in njen petletni otrok ranjena med streljanjem na igrišču v mestu Eskilstuna, dve osebi pa sta bili ranjeni v streljanju v enem največjih nakupovalnih središč v Malmöju.

To so dogodki, ki bodo vplivali tudi na volilno odločitev ljudi, pravi Sten Widmalm, profesor na Univerzi Uppsala: "Nekatera od teh streljanj so povzročila smrt nedolžnih mimoidočih."

Zato ni presenetljivo, da je v kampanji prevladovala razprava o vzrokih porasta nasilja tolp in o načinih, kako se z njim spopasti.

Nikoi Djane je odraščal med tolpami na jugu Švedske, zdaj je kriminolog. S prstom kaže na rastoči trg drog in pomanjkanje zaposlitvenih možnosti za tiste, ki živijo v manj premožnih soseskah, poroča BBBC.

"Precej drugače je, kot takrat, ko sem bil mlad," pravi. "Življenje ni cenjeno, kot je bilo prej. Danes ubijajo zaradi stvari kot so čast, ponos in druge malenkosti."

Pred kratkim je ustanovil organizacijo za pomoč mladim, katere osnovni namen je preprečiti, da bi se pridružili tolpam. In pravi, da je potrebna večja dolgoročna podpora tudi za migrante in begunce, ki so zbežali pred vojno in "so videli, kako je lahko njihovo življenje razcefrano na koščke".

"Pričakujemo, da bodo vzgajali popolne otroke, ti ljudje pa najverjetneje trpijo za posttravmatskim stresnim sindromom in depresijo," dodaja.

Švedska je leta 2015 sprejela rekordno število beguncev in dejstvo, da se velik del najnovejšega nasilja dogaja na območjih z visoko populacijo priseljencev, je dodatno podžgalo razpravo o integracijski politiki države.

V takšnih razmerah naraščanje podpore strankam skrajnejšega desnega pola ne preseneča. In zato je to tema, ki se ji ne more izogniti niti doslej vladajoča politika. Gustaf Lantz, lokalni poslanec, zatrjuje, da je bilo spodbujanje boljše integracije na dnevnem redu njegove stranke v osmih letih vladanja. Med drugim naj bi se ukvarjali s prizadevanji za izboljšanje stanovanj, pa tudi povečanje števila policistov in strožje kazni za kriminalce. A prizadevanja niso dovolj, čeprav jim skrajnejši levi pol očita prevelik premik na desno.

"Socialni demokrati so se v bistvu premaknili na stališča, ki so jih pred nekaj leti zavzele desničarske stranke," pravi profesor Widmalm. 

A večina dvomi, da bodo volitve prinesle konkretne spremembe. "Težava politike je, da morajo biti politiki vsaka štiri leta ponovno izvoljeni, zato dajejo zelo kratkoročne obljube. In to je problem. Imeti morate dolgoročno perspektivo," pravi Gunér.