Še nedavno pragozd, prihodnje leto večmilijonska prestolnica

Indonezija je še ena v nizu redkih držav, ki so se odločile, da bodo namesto obstoječe prestolnice raje zgradile novo. Lansko leto so indonezijske oblasti sporočile, da je dosedanja prestolnica Džakarta preobremenjena in zaradi potresov ter pogrezanja preveč nevarna za življenje, zato bodo vse vladne urade, predsedniško palačo in druge pomembnejše javne ustanove preselili v novo mesto, ki ga nameravajo zgraditi v provinci Vzhodni Kalimantan na sosednjem otoku Borneo. Gre za zelo zahteven in dolgotrajen projekt, ki pa mu mnogi niso naklonjeni. Še posebej mu nasprotujejo okoljevarstveniki in pa pripadniki tamkajšnjega lokalnega prebivalstva, saj gre za grob in nesorazmeren poseg v naravo.

Džakarta, ki ima trenutno 10,5 milijona prebivalcev, bo sicer ostala finančno in gospodarsko središče države, vendar jo je nujno treba razbremeniti, saj iz metropole dnevno poročajo o hudih prometnih zastojih, zaradi svoje lege je območje izpostavljeno poplavam, zaradi črpanja podtalnice pa se mesto hitro pogreza. Do leta 2050 bi se lahko pogreznila kar tretjina prestolnice.

Prvi stroji, s katerimi so začeli izsekavanje džungle, so svoje delo začeli sredi lanskega leta. Kljub obljubam, da bo mesto okolju prijazno, da bodo med gradnjo poskrbeli za zaščito ogroženega živalskega in rastlinskega sveta, prav tako pa bodo poskrbeli za dobrobit tamkajšnjih avtohtonih prebivalcev, po pol leta gradnje kaže prav nasprotno. Kot opozarjajo okoljevarstvene organizacije, sekajo gozdove, kjer imajo svoj habitat ogroženi orangutani. Prav tako opozarjajo, da tamkajšnji prebivalci izgubljajo ključno zemljo, na kateri živijo in se z njeno obdelavo tudi preživljajo.

Prestolnica, ki bo poimenovana Nusantara, kar v prevodu pomeni arhipelag, naj bi bila pravo nasprotje prenatrpane Džakarte. V mestu naj bi bilo več zelenja, gradnja naj bi bila okolju prijaznejša, prometna infrastruktura prijazna do uporabnika, mesto pa naj bi bilo do leta 2045 ogljično nevtralno. Vsaj tako obljublja vlada.

Načrti za novo prestolnico so veličastni. Za dva New Yorka naj bi bila velika, torej s površino okoli 1500 kvadratnih kilometrov (trenutna površina mesta Džakarta je okoli 700 kvadratnih kilometrov). Mesto naj bi imelo futuristično podobo, prevladovala pa naj bi zelena barva, ki naj bi jo predstavljali parki, gozdovi in vrtovi, kjer bi si prebivalstvo pridelovalo svojo hrano, zelene pa naj bi bile tudi stavbe. V načrtu je 'pametni' sistem obdelave odpadkov. Vodja projekta Bambang Susantono je za AP dejal, da se že od prvih načrtov dalje osredotočajo na prihodnost. "Razmišljati moramo dlje od tega, kar se dogaja danes, in se skušati spoprijeti s stvarmi, ki so futuristične," pravi.

Kaj razkrivajo načrti?

Medtem ko je območje novega mesta v večjem delu zaenkrat zgolj gradbišče, ki še zdaleč ne spominja na obljubljeno prestolnico, pa načrti razkrivajo, da bo mesto obkroženo z gozdovi, na strehah stavb bodo vrtovi, ulice bodo speljane skozi dolge drevorede, za sprehajalce bodo na voljo kilometri dolgih sprehajalnih poti, rekreacijska območja ob ribnikih in potočkih.

Gradnja stavb bo preplet modernih stolpnic in tradicionalne indonezijske arhitekture. Predsedniška palača naj bi bila zgrajena v obliki garude, mitološke ptice, ki je indonezijski državni simbol. Prav tako naj bi v mestno arhitekturo vključili tudi zgradbe, ki so značilne za območje, kjer bo stalo novo glavno mesto.

Vsaj tako velikopotezni so načrti.

Trenutno stanje na gradbišču je sicer še zelo daleč od podob, ki jih razkrivajo načrti, a vodja gradbišča pravi, da poteka gradnja po načrtih in da je zgrajene že 14 odstotkov vse mestne infrastrukture. Na gradbišču je dnevno okoli 7000 gradbenih delavcev, ki živijo v zasilnih naseljih. V načrtu je, da bo predsedniška palača zgrajena do avgusta 2024, do takrat pa naj bi bilo zgrajeno tudi ostalo, saj imajo oblasti željo, da bi bila inavguracija 17. avgusta prihodnje leto, ko Indonezija praznuje dan neodvisnosti.

Ogromno gradbišče je deloma odprto za obiskovalce, vsaj na nekaj točkah, ki so označene s posebnimi QR-kodami. Če kodo poskenirate, se vam na telefonu naloži 3D podoba tega dela mesta. Kjer kode ni, pa so na voljo table z načrti in fotografijami.

Poseg v 'pljuča našega planeta'

Kljub opozorilom okoljevarstvenikov, da gre za grob poseg v zaščitena območja, pa je gradnja vendarle nekoliko bolj okolju prijazna. Tako so pred gradbenimi stroji in izkopi zavarovali bližnja drevesa, skrbijo, da so gradbeni dostopi minimalni, prav tako imajo že od začetka gradnje posebne vrtove oziroma rastlinjake, kjer vzgajajo rastline za nasaditev.

A to okoljevarstvenike ne pomirja, saj so z gradbiščem posegli v eno od največjih in najstarejših območij tropskega gozda na našem planetu. Krčenje tropskih deževnih gozdov, ki jih imenujemo kar pljuča planeta, pa bo imelo dolgoročne posledice, opozarjajo. Otok Borneo, kjer bo stala nova prestolnica, je bil skozi desetletja že tako tarča krčenja gozdov na račun plantaž za pridobivanje palmovega olja, kar precejšen del tropskega gozda pa so posekali za rudnike premoga.

Poleg ogroženih orangutanov je območje dom še ene ranljive vrste, sončnega oziroma malajskega medveda. Kot opozarjajo zoologi, bo mesto prekinilo pomemben živalski koridor, zato bodo lahko posledice za število populacije tudi usodne. "Živali je treba najprej preseliti in šele nato začeti graditi," opozarjajo. Tega pa pristojni niso storili, saj se z gradnjo mudi. 

Zelena energija ali termoelektrarne?

Strokovnjaki so izrazili tudi pomisleke glede tega, kakšna bo energetska preskrba mesta. Medtem ko vlada obljublja, da se bo mesto zanašalo na sistem pametne energije, pa okoljevarstvenike skrbi predvsem možnost, da bi kratkoročno kot začetni vir energije lahko uporabili termoelektrarne, saj je na širšem območju kar nekaj rudnikov premoga.

Dejstvo je, da ima Indonezija velik energetski potencial za izkoriščanje bolj zelenih virov energije, kot so solarna, geotermalna, vetrna in druge, a žal je zaenkrat v energetski sistem le-te vključene zgolj okoli 12 odstotkov. 

Kljub temu, da je v načrtu izgradnja zanesljivega in učinkovitega javnega prometa, bo na drugi strani zaradi selitve prestolnice več letalskega prometa. Namreč Džakarta in Nusantara bosta oddaljeni kar 1300 kilometrov, zato bo ključna povezava med tema največjima mestoma letalska. 

Posebna skrb je sicer namenjena domorodcem, ki so zaradi gradnje že ostali brez deleža svoje zemlje. Oblasti obljubljajo, da jim bodo povrnile vso nastalo škodo in poskrbele za nadomestno zemljo, a ima avtohtono prebivalstvo velike težave z dokazovanjem lastništva, saj se je zemlja prenašala v družini iz roda v rod. Prav tako si večina ne želi stran. "Ne želimo se seliti, ne želimo, da premikajo grobove naših prednikov in selijo naša svetišča," opozarja vodja tamkajšnje skupnosti. Oblasti so lokalnim prebivalcem ponudile tri rešitve: denarno kompenzacijo, preselitev ali del lastništva v trgovinah, ki bodo v mestu. Hkrati pa upajo, da jih bodo uspeli prepričati, da je gradnja v dobro vseh. 

V to namreč verjame vodja projekta Susantono. "Nusantara je mesto prihodnosti. To bo živahno mesto in ne zgolj vladno."