'Da otrok ne živi v miru in ne ve, kje so njegovi starši, je nasilje nad otrokom'

Več kot 3,1 milijona ljudi je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove zaradi vse bolj obupnih humanitarnih razmer v Sudanu, ki ga pretresa vojna. Skupine za človekove pravice opozarjajo na razširjeno etnično nasilje, napade na civiliste in spolno nasilje nad ženskami in dekleti, saj se vojskujoči se frakciji – Sudanske oborožene sile (SAF) in Sile za hitro posredovanje (RSF) – še naprej borita za nadzor nad severovzhodno afriško državo.

V Sudanu pa deluje tudi neprofitna, nevladna, mednarodna organizacija Zavod Krog, ki v ospredje postavlja marginalizirane skupine, kot so ženske, otroci, begunci in žrtve nasilja. Nudijo usposabljanja za ženske, podjetniška izobraževanja, pomoč pri učenju ter poučevanje za otroke, ki v šole ne hodijo. Poleg tega se trudijo ozaveščati na področju žensk in otrok. Njihove projekte financira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve.

"V Sudanu izvajamo dva projekta, oba v Južnem Darfurju, kjer sodelujemo s sudansko organizacijo," pove koordinatorka projektov Katja Alabboud. "Oba projekta se osredotočata na vodo in dostop do pitne vode, fokus pa je tudi na ozaveščanju glede higiene in vzpostavljanju sanitarne infrastrukture."

Kar 50 odstotkov ljudi v Sudanu, pove Alabboudova, še več v Južnem Darfurju, nima sanitarne infrastrukture, kar pomeni, da potrebe opravljajo na prostem. To za sabo potegne številne težave, kot so bolezni, okužbe, pa tudi nasilje nad ženskami, ki potrebe opravljajo v temi in so s tem izpostavljene nasilju. 

Neustrezne prakse na področju vode, higiene in sanitarij pomenijo veliko tveganje za skupnosti, zlasti za otroke. Poleg tega so bolezni, povezane z vodo in sanitarijami, eden od glavnih vzrokov smrti otrok, mlajših od pet let, poroča Unicef. Kot navajajo, v Sudanu 17,3 milijona ljudi nima dostopa do osnovne oskrbe s pitno vodo in so izpostavljeni nevarnosti bolezni. Približno 24 milijonov ljudi nima dostopa do ustreznih sanitarij.

Že pred izbruhom konflikta so humanitarne potrebe v Sudanu dosegle rekordno raven - Sudan ima eno najvišjih stopenj podhranjenosti otrok na svetu, saj je več kot 3 milijone otrok hudo podhranjenih. Zdaj so že tako težke razmere dosegle katastrofalno raven, saj je dostop do hrane, varne vode, elektrike in telekomunikacij nezanesljiv, nedostopen in cenovno nedostopen, navaja Unicef.

Podnebje v Sudanu, ki leži na južnem robu puščave Sahara, se spreminja od puščavskega in polpuščavskega na severu do suhe savane v preostalem delu države. V zadnjih desetletjih so kumulativni učinki spopadov, gospodarskih sankcij in politične nestabilnosti skupaj z večjo porabo vode zaradi rasti prebivalstva in razvoja kmetijstva povzročili znatno pomanjkanje.

Zavod Krog načrtuje vzpostavitev namakalnih sistemov

Kot pove Alabboudova, so usmerjeni tudi k kmetijstvu in poljedelstvu. Določene aktivnosti so povezane z deljenjem semen za žita, ki jih posadijo v času deževne sezone, druge pa z vzpostavljanjem namakalnih sistemov, ki bi zagotavljali vodo v času sušne sezone. "Težava je v pomanjkanju infrastrukture, ki bi zadržala in shranila vodo. Ko sem prvič prišla tja, se je ravno končala deževna sezona in je bilo tam ogromno vode, ampak to je vse izginilo, saj ljudje nimajo infrastrukture, znanja ali tehnologije, ki bi jim pomagala. Namakalni sistem bi jim vse to zelo olajšal, prav tako vodne postaje."

 Pomembno je tudi ozaveščanje o spolu

"Ozaveščanje o enakosti spolov je izjemno pomembno, tudi zaradi obrezovanja deklic in žensk, ki se v 90 odstotkih še kar dogaja," razloži Alabboudova. Kot je dodala, so ženske zelo izpostavljene nasilju, ko gredo na prosto, ko gredo na vodo. Vseeno pa ženske predstavljajo velik del delovne sile na polju, v kampih in v skupnostih, kjer živijo, ženske namreč večinoma preživljajo družine, ker so moški umrli ali so pogrešani. "Ženska je v Južnem Darfurju tista, ki drži družino pokonci."

Kot je pojasnila, se notranje razseljeni znajdejo tako, da živijo v skupnostih. Tam je prisotnih več pripadnikov družine, ki so med seboj izjemno povezani. "Sudanci so močni, znajo se spoprijeti z vsemi katastrofami, ki se jim dogajajo, skupnost je močna, med sabo se spodbujajo, podpirajo in si pomagajo."

"Vedno so ženske, otroci in starejši tisti, ki so najbolj izpostavljeni in najbolj trpijo," doda. "Že to, da otrok ne more iti v šolo, da ne ve, kje so njegovi starši, da ne more v miru živeti, je nasilje nad otrokom, katerega posledice bo čutil še celo življenje."

Kljub temu, da naj v Južnem Darfurju ne bi bilo vojne, mirno vsekakor ni. Vojska in sile za hitro posredovanje so si namreč razdelile eno večjih mest Nyalo, vsak pa zdaj vlada na svojem koncu. "Občasno pride do spopadov, ljudje umirajo, je pa relativno mirno v primerjavi s Khartoumom. Obe strani pa vsekakor ropata, plenita in požigata," pojasni Alabboudova. Nedavno so v Nyali denimo požgali velik del tržnice, kjer je lokalno prebivalstvo kupovalo in kamor je prihajalo blago, požgali pa so tudi ogromno skladišče zdravil.

"Sudan je žalostna zgodba, to je država, ki ima naravne vire, lahko bi bila samozadostna država, imajo zlato, zemljo, podnebje, ljudje so delavni, odprti, tolerantni, ves denar pa je šel v vojsko, ljudje pa nimajo od tega nič, ni cest, vodovodov, sanitarij," zaključi Alabboudova.