Slovenija na Hrvaško pošilja še štiri mobilne hišice

Z ministrstva za obrambo ter uprave za zaščito in reševanje so ob tem sporočili, da gre za tretji del pomoči, ki jo je Slovenija na prošnjo Hrvaške doslej namenila blažitvi posledic potresa.

Vodja sektorja za operativo uprave za zaščito in reševanje Branko Sojer je v izjavi, objavljeni na Twitterju, med drugim dejal, da bodo z danes odpremljenimi hiškami zagotovili bivalne pogoje za najmanj štiri družine. V prejšnjih dveh konvojih je Slovenija zagotovila bivalne kontejnerje in šotore ter že takoj po nesreči pomagala prizadetim prebivalcem, je še dejal Sojer.

Območje Petrinje na Hrvaškem je 29. decembra lani prizadel rušilni potres z magnitudo 6,2, v katerem je umrlo sedem ljudi, nastala je tudi ogromna gmotna škoda. Kasneje je območje, kjer se tla še vedno niso umirila, streslo še več popotresnih sunkov.

V sisaško-moslavški županiji so se tla treska tudi minulo noč, in sicer so po polnoči v bližini Petrinje zabeležili močan sunek z magnitudo 3,9. Okoli 9.30 je sledil zmerni potres z magnitudo 3,1, je objavila hrvaška seizmološka služba. V preteklih 14 dneh so na območju zabeležili 79 potresov z magnitudo 3. Magnitudo 4 je imelo 13 sunkov, medtem ko so gmotno škodo povzročili štirje potresi z magnitudo 5, je poročala hrvaška televizija (HTV). 

Medtem poteka popotresna sanacija v potresu prizadetega območja, kjer je v nedeljo tudi snežilo, kar povzroča dodatne preglavice lokalnemu prebivalstvu, posebej tistim, ki so izgubili vse svoje premoženje. Prostovoljci obiskujejo oddaljene vasi in naselja, da bi prebivalcem prinesli najbolj nujne potrebščine, kot so spalne vreče in odeje.

Pripravo hrane v javnih kuhinjah bo danes prevzelo državno podjetje Pleter, potem ko so v preteklih dneh za prehrano žrtev potresa skrbeli številni hrvaški gostinci in znani kuharji, ki so se prvi organizirali za pripravo toplih obrokov. Številni prebivalci so zaradi potresa brez možnosti, da bi si sami pripravljali hrano.

Hrvaški vojaki danes pripravljajo teren za postavitev naselja stanovanjskih zabojnikov v Petrinji. Nadaljevali so z urejanjem prometnic ter prevozom stanovanjskih zabojnikov in mobilnih hišk ter s postavljanjem zimskih šotorov. Poteka tudi strokovna ocena škode na številnih poškodovanih objektih. Do danes so škodo prijavili na skoraj 35.000 objektih.

Podpredsednik hrvaške vlade in minister za veterane Tomo Medved je danes potrdil, da so uspeli zagotoviti 369 stanovanjskih zabojnikov in mobilnih hišk za prebivalce, ki so ostali brez strehe nad glavo, ne želijo pa zapustiti svojih porušenih hiš in kmetij. Medved, ki je tudi vodja štaba za odpravljanje posledic potresa, je za hrvaški radio še povedal, da bodo v naslednjih treh tednih zagotovili mobilne hiške za vse prebivalce, ki so zaprosili za takšno začasno namestitev. Številni so dobili kamp prikolice, stanovanjske zabojnike in mobilne hiške tudi od zasebnikov z različnih koncev države.

V vojašnici v Petrinji je še zmeraj nameščenih več kot 220 ljudi. Dodatne začasne namestitve pripravljajo tudi v hotelu Panonia v Sisku, ki ga nameravajo odpreti do konca tedna, je napovedal Medved.

Hrvaški epidemiologi so danes ocenili, da so epidemiološke razmere v sisaško-moslavški županiji dobre glede na katastrofalni potres, ko so prestrašeni ljudje v paniki pozabili na protikoronske ukrepe. V minulih 24 urah so na območje županije potrdili pet novih okužb z novim koronavirusom.

V županiji tudi poteka pospešeno cepljenje ljudi proti covidu-19. Doslej so cepili nekaj manj kot 3000 ljudi, kar je približno deset odstotkov vseh cepljenih v državi. Na Hrvaškem v torek pričakujejo prvih 3600 odmerkov cepiva ameriškega proizvajalca Moderna, ki ga bodo po napovedih oblasti v celoti poslali v sisaško-moslavško županijo.

Posledice potresa tudi v Sloveniji

Je pa močan potres, ki je konec leta uničil območje Petrinje na Hrvaškem, nekaj posledic pustil tudi v delih Slovenije, med drugim na kulturni dediščini in sakralnih objektih na severovzhodu države. V Pokrajinskem muzeju Ptuj Ormož so opozorili na poškodbe v gradovih na Ptuju, v Ormožu in Veliki Nedelji. Slednji bo, kot kaže, moral ostati zaprt.

Kot je povedal direktor pokrajinskega muzeja Aleksander Lorenčič, so posledice vidne v osrednjem poslopju Ptujskega gradu, vzhodnem stolpu in prostorih konjušnice. Opazili so več razpok v zidovih, odpadel je del ometa v prostorih, v drugem nadstropju je zamakalo. Podrla se je tudi podna ura iz zgodnjega 18. stoletja, ki jo bo treba estavrirati. "Škodo si je že ogledal statik Zavoda za varstvo kulturne dediščine, a njegovo poročilo še čakamo," je dejal prvi mož pokrajinskega muzeja in dodal, da je bilo glede na prve oglede največ škode v gradu Velika Nedelja, kjer pa na prihod statika še čakajo.

V vseh treh primerih so lastnike objektov - ministrstvo za kulturo, križniški red in ormoško občino - o škodi že obvestili. Za zdaj je po njegovih besedah jasno, da brez ustrezne sanacije prostorov v Veliki Nedelji tamkajšnje zbirke za javnost ne bodo odprli niti potem, ko bo to ob morebitnem sproščanju ukrepov zaradi epidemije spet mogoče. "Potrebna je namreč ustrezna sanacija, že pred potresom pa smo se pogovarjali tudi o tem, da je nujno potrebno etnološko zbirko in razstavo o zgodovini Velike Nedelje posodobiti, pa tudi o tem, da bi poiskali ustrezne nadomestne prostore. Vendar je to v domeni ormoške občine," je dodal Lorenčič, ki za zdaj s podatkom, koliko bo stalo odpravljanje posledic potresa na posameznih objektih, še ne razpolaga.

Precej škode pa so utrpeli tudi cerkveni objekti v tem delu Slovenije. Kot je povedal ekonom mariborske nadškofije Bernard Geršak, celotne slike po potresu še nimajo, je pa tokratna škoda večinoma nadaljevanje tiste, do katere je prišlo že po spomladanskem potresu s središčem v Zagrebu. Najhuje je poškodovana cerkev v Sveti Trojici, kjer so nastale velike razpoke in bo treba temeljito urediti statiko, najverjetneje pa tudi sanirati temelje. Po grobih ocenah občine bodo potrebna velika sredstva, kdaj bo mogoče začeti sanacijo, pa je vprašanje za stroko in tega, koliko bo to stalo.

Poškodovani sta tudi cerkvi v Zgornji Koreni in Laporju, kjer je kar precej razpok in odpadlega ometa. Nekaj škode pa je bilo tudi v mariborski stolnici, kjer je počilo eno od stekel, nastale so razpoke in odpadel je del ometa. Posledice potresa so zaznali tudi v lepi baročni cerkvi v Rušah, kjer upajo, da vseeno ni večjih razpok.

Po zadnjih informacijah so manjšo škodo utrpeli tudi objekti v Črešnjevcih, Hočah, Svetem Andražu, Svetem Antonu, Lenartu, Šmartnem pri Slovenj Gradcu, Cirkovcah, Svetem Miklavžu ob Dravi in cerkev Svetih treh kraljev v Benediktu. "Brez pomoči ministrstva za kulturo ali lokalnih skupnosti gotovo ne bo šlo. Takoj, ko gre za vprašanje statike ali temeljev, gre za precej denarja, čeprav je težko že zdaj napovedati, koliko bo vse skupaj stalo," je še dodal Geršak.

V cerkvi v Sveti Trojici so morali po besedah patra Bernarda Goličnika najverjetneje zaradi teže zvonikov že v preteklosti sanirati nekatere razpoke v zidovih, od takrat je ostala tudi razpoka v oboku objekta. Že spomladanski potres je povzročil razpoke po celotnem stropu zadnjega dela cerkve, ki so poškodovale tudi freske, zadnji potres pa jih je še povečal. Tudi Goličnik dvomi, da bi lahko škodo sanirali samo s pomočjo vernikov, zato računajo na pomoč države in lokalne skupnosti, saj gre za cerkev, ki predstavlja biser in je bila v preteklosti del romarske poti, zelo priljubljena pa je tudi med mladoporočenci.