'Vrh EU-Zahodni Balkan je priložnost za pospešitev približevanja regije uniji'

"To srečanje je zelo dober strateški trenutek za pospešitev širitve in postopnega vključevanja (regije v EU)," je ob prihodu na srečanje voditeljev članic unije in šestih zahodnobalkanskih držav povedal predsednik Evropskega sveta Antonio Costa.

Srečanje je po njegovih besedah pomembno, ker je širitev prioriteta za obe strani. Poleg tega se države Zahodnega Balkana že postopoma vključujejo v notranji trg EU in druge evropske politike. Tako lahko njihovi državljani koristi, ki jih prinaša EU, uživajo, še preden države postanejo članice.

Postopno vključevanje regije v unijo, čemur je namenjen evropski načrt za spodbujanje gospodarske rasti Zahodnega Balkana, bo med osrednjimi temami današnjega vrha EU-Zahodni Balkan, ki se ga bo udeležil tudi premier Robert Golob.

Govorili bodo še o poglabljanju sodelovanja na področjih zunanje politike, upravljanja migracij, varnosti in obrambe ter odpornosti na hibridne in kibernetske napade.

EU zagotavlja, da bo Zahodnemu Balkanu še naprej stala ob strani pri soočanju s posledicami ruske agresije na Ukrajino. Ta bo po pričakovanjih zaznamovala tudi razpravo ob večerji na temo sodelovanja med unijo in regijo pri soočanju z geopolitičnimi izzivi. Vrh EU-Zahodni Balkan poteka dan pred prvim zasedanjem Evropskega sveta v novem institucionalnem obdobju EU, ki ga bo prvič vodil Costa.

Črna gora ob hrvaškem oviranju nadaljuje zapiranje poglavij v pogajanjih z EU

Stalni predstavniki držav članic pri EU so v petek zvečer podprli zaprtje treh pogajalskih poglavij s Črno goro, je sporočilo madžarsko predsedstvo Sveta EU. Gre za poglavja o pravu intelektualne lastnine, informacijski družbi in medijih ter podjetništvu in industrijski politiki.

Ta tri poglavja bodo po napovedih Sveta začasno zaprli drevi na medvladni konferenci v Bruslju. Tako bo skupaj začasno zaprtih šest od skupno 33 pogajalskih poglavij, ki jih je Črna gora odprla. Ta so po novem razdeljena v šest tematskih sklopov.

Podgorica je sicer na tehnični ravni izpolnila tudi pogoje za zaprtje poglavja o zunanji, varnostni in obrambni politiki, a je temu nasprotovala Hrvaška. Zaprtje poglavja lahko prepreči ena sama država članica, saj je za to potrebno soglasje vseh 27.

Kot je ob sklicevanju na diplomatske vire poročala hrvaška tiskovna agencija Hina, je Hrvaška od Črne gore zahtevala rešitev več odprtih dvostranskih vprašanj, ki škodujejo medsebojnim odnosom. Med temi so določitev meje, obravnava vojnih zločinov in iskanje pogrešanih oseb.

Veleposlaniki držav članic so se v petek strinjali tudi z odprtjem šestega sklopa pogajalskih poglavij v pristopnih pogajanjih z Albanijo. Sklop, ki vključuje zunanje odnose ter zunanjo, varnostno in obrambno politiko, bodo odprli na torkovi medvladni konferenci v Bruslju.

Madžarsko predsedstvo Sveta EU, vodenje katerega bo 1. januarja prevzela Poljska, pa si prizadeva tudi za odprtje sklopa poglavij, vezanih na notranji trg, v pogajanjih s Srbijo. Odprtju tretjega sklopa s to državo nasprotuje več članic, med drugim Hrvaška in Bolgarija.