Črna gora dobila novo vlado, v kateri prvič ni Đukanovićeve stranke

Vlado so potrdili z 41 glasovi poslancev nove večine v 81-članskem parlamentu po volitvah 30. avgusta. "Noben posameznik ali vzporedne institucije ne morejo biti močnejši od države. Poskušal bom biti premier, ki bo manj govoril in več delal. Črno goro bi želel v štirih letih narediti podobno Luksemburgu," je po poročanju Balkan Insighta ob tem dejal Krivokapić.

Večino v parlamentu imajo stranke prosrbske liste Za prihodnost Črne gore, ki jo vodi stranka Demokratska fronta (DF), Krivokapića z 27 poslanci ter proevropskih list Mir je naša nacija predsednika parlamenta Aleksa Bečića in Črno na belem, v kateri je Državljansko gibanje URA. Ti dve listi imata deset oziroma štiri poslance.

Tridnevna razprava v parlamentu po predstaviti programa in 12 ministrov, ki jih je Krivokapić označil za "12 apostolov", je bila burna. Krivokapićevo predstavitev so kritizirali tako poslanci opozicije kot tudi parlamentarne večine, predvsem Demokratske fronte, ki so kljub temu napovedali, da bodo vlado podprli, in to samo zato, ker v njej ni DPS.

Najbolj sporna naj bi bila ministrica za izobraževanje, znanost, kulturo in šport

V vladi je še podpredsednik vlade, vodja Državljanskega gibanja URA Dritan Abazović, ki je pristojen za varnost. Prozahodno sta usmerjena tudi obrambna ministrica Olivera Injac in notranji minister Sergej Sekulović. Ministri so večinoma ideološko ali družinsko blizu SPC. Zunanji minister je Đorđe Radulović, ki je vodil direktorat za EU na zunanjem ministrstvu.

Najbolj sporna, tudi za nekatere stranke parlamentarne večine, je ministrica združenih ministrstev za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Vesna Bratić, ker je v preteklosti izjavila, da je "srbska nacionalistka" in "četnik", hrvaškega novinarja Borisa Dežulovića pa je označila za "ustaško smet".

V predstavitvi vlade je Krivokapić obljubil, da bodo v njenem središču gospodarski razvoj, reforme in vladavina prava. DPS je obtožil slabega vodenja države in pomanjkanja reform. Napovedal je, da bo vlada pregledala privatizacijske pogodbe in pospešila reforme na poti v EU. Napovedal je tudi spremembe zakona o svobodi veroizpovedi, ki mu nasprotujeta srbska skupnost v državi in SPC.

Mnogi poslanci nove večine izrazili nasprotovanje tehnokratski vladi

Mnogi poslanci nove večine so izrazili nasprotovanje tehnokratski vladi, saj so volivci na parlamentarnih volitvah glasovali za politične stranke. Čeprav je DF tvorila okostje koalicije Za prihodnost Črne gore, ki jo je vodil Krivokapić, se je ta od stranke po volitvah distanciral, ker v vladi ni hotel vodij te koalicije Andrije Mandića in Milana Kneževića.

Voditelji DF so ga v razpravi obtožili, da jih je prevaral. Poslanci doslej vladajoče DPS so novo vlado kritizirali, da je "enonacionalna in enoverska".

Krivokapić je inženir strojništva in univerzitetni profesor

62-letni novi premier Krivokapić je inženir strojništva in univerzitetni profesor, ki je prvič pritegnil pozornost javnosti, ko je sodeloval na množičnih protestih v podporo SPC oziroma proti zakonu o svobodi veroizpovedi, ki ga je decembra lani potrdil črnogorski parlament in mu SPC ostro nasprotuje, saj naj bi bil njegov namen odvzeti ji lastništvo nad verskimi objekti v Črni gori. 

Širši javnosti je postal znan kot eden od ustanoviteljev nevladne organizacije Ne damo Črne gore, ki je blizu SPC. Zadnje mesece je dal za medije več spornih izjav. Med njimi je bila tudi ta, da "se kot resnični vernik ne more okužiti z novim koronavirusom".