Lani globalna temperatura prvič za več kot 1,5 stopinje presegla predindustrijsko raven

Povprečna globalna temperatura zraka je lani po navedbah Copernicusa znašala 15,10 stopinje Celzija, kar je 1,6 stopinje več od ocenjene temperature v predindustrijski dobi med letoma 1850 in 1900.

Tako je bilo leto 2024 prvo koledarsko leto, ko je povprečna globalna temperatura za več kot 1,5 stopinje Celzija presegla predindustrijsko raven. To velja tudi za povprečno temperaturo zadnjih dveh let.

"Treba je poudariti, da s tem še ni bil prekršen pariški podnebni sporazum iz leta 2015, v katerem so se vse države po svetu zavezale, da bodo dvig temperature omejile pod dvema stopinjama Celzija in si prizadevale ne preseči 1,5 stopinje," je na novinarski konferenci ob objavi poročila o podnebnem dogajanju v letu 2024 povedala Samantha Burgess iz Copernicusa.

Kot je pojasnila, se namreč v pariškem sporazumu ta zaveza oziroma prizadevanja nanašajo na povprečje 20 let. Po njenih besedah je zelo verjetno, da bo cilj omejitve na 1,5 stopinje Celzija presežen tudi v 20-letnem povprečju.

Čeprav podnebni sporazum ni bil prekršen, pa podatki kažejo, da globalne temperature naraščajo na ravni, kakršnih sodobni človek še ni izkusil, so zapisali v službi za spremljanje podnebnih sprememb.

Lansko leto je bilo namreč znova najtoplejše v zgodovini meritev, katerih začetek sega v sredino 19. stoletja. Temperatura je za 0,12 stopinje Celzija presegla prejšnji rekord, zabeležen leta 2023, za 0,72 stopinje pa povprečno temperaturo v obdobju 1991–2020.

Da bo leto 2024 najtoplejše, so nakazovale že nadpovprečne temperature po posameznih mesecih. V prvi polovici leta so namreč vsak mesec zabeležili rekordno povprečno globalno temperaturo, 13-mesečni niz rekordov se je končal junija.

Od julija dalje so medtem vsak mesec zabeležili drugo najvišjo povprečno globalno temperaturo, višje so bile le predlani. Izjema je avgust 2024, ki je bil enako topel kot osmi mesec leta 2023, ki je bil najtoplejši avgust od začetka meritev. 22. julija lani pa je s 17,16 stopinje Celzija padel tudi dnevni temperaturni rekord.

Leto 2024 je bilo najtoplejše v skoraj vseh celinskih regijah, tudi v Evropi. Na evropski celini je povprečna temperatura znašala 10,69 stopinje Celzija. To je 0,28 stopinje več od prejšnjega rekorda iz leta 2020 in 1,47 več od povprečne temperature v obdobju 1991–2020. Lani sta bila v Evropi, ki se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, tudi najtoplejša pomlad in poletje v zgodovini meritev.

Podrobnejše poročilo o podnebnem dogajanju na evropski celini v letu 2024 po besedah Burgess še pripravljajo, predvidoma ga bodo objavili aprila.

"Glavni razlog za te rekordne temperature je akumulacija toplogrednih plinov v ozračju, kar pa je predvsem posledica uporabe fosilnih goriv," je še povedala vodja oddelka za podnebje v službi za spremljanje podnebnih sprememb.

V lanskem letu je koncentracija ogljikovega dioksida znašala rekordnih 422 delcev na milijon, koncentracija metana pa rekordnih 1897 delcev na milijardo, so navedli na Copernicusu.

Med toplogrednimi plini je Burgess izpostavila še vodne hlape oziroma paro. Lani je bilo v ozračju tako pet odstotkov več vode od povprečja za obdobje 1991–2020. Količina vode v ozračju pa vpliva tudi na količino padavin in ekstremne padavinske dogodke, je pojasnila.

K ekstremno visokim temperaturam v lanskem letu so v manjši meri prispevali tudi drugi dejavniki, vključno s pojavom El Nino, ki je na globalne temperature vplival predvsem v prvi polovici leta.

Za leto 2025 medtem Burgess pričakuje, da bo med tremi najtoplejšimi v zgodovini meritev, a bo povprečna globalna temperatura nižja kot v letih 2023 in 2024.

Direktor Copernicusa: Prilagajanje na podnebne spremembe ni več izbira, ampak nuja

Prilagajanje na podnebne spremembe ni več izbira, ampak je nuja, je ob podatku, da je bilo leto 2024 najtoplejše v zgodovini meritev, povedal direktor službe za spremljanje podnebnih sprememb v okviru programa EU Copernicus Carlo Buontempo. Da je nujno ukrepati, se je strinjal tudi Mauro Facchini z Evropske komisije.

Samantha Burgess iz službe za spremljanje podnebnih sprememb je zvišanje globalne temperature za 1,5 stopinje Celzija primerjala z zvišanjem telesne temperature človeka. Ta običajno znaša okoli 37 stopinj Celzija, pri čemer pa se telo že ob zvišanju temperature na 39 stopinj zelo krčevito odzove.

Podobno je z zvišanjem globalne temperature zraka za 1,5 stopinje, kar se ne zdi veliko, a bi po besedah Burgess lahko povečalo pogostost in intenzivnost ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so požari, vročinski valovi, huda neurja in poplave.

Ti vremenski pojavi se po navedbah direktorja službe Buontempa krepijo že zdaj. "Naši tradicionalni sistemi soočanja in odzivanja na ekstremne dogodke so na robu zmogljivosti. Zato prilagajanje ni več izbira, ampak je nuja," je poudaril.

"Kot družba lahko gradimo na podatkih, ki jih imamo, ter razvijemo storitve in sisteme zgodnjega opozarjanja, ki nas lahko zaščitijo. Potrebna orodja, podatke in vire že imamo," je dejal.

S tem, da se je treba prilagoditi na podnebne spremembe, če želimo zmanjšati njihove posledice za vsakdanje življenje, se je strinjal tudi Mauro Facchini, ki na Evropski komisiji skrbi za izvajanje programa Copernicus.

Seveda pa si je treba prizadevati tudi za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, ki so glede na ugotovitve službe za spremljanje podnebnih sprememb glavni razlog za ekstremne temperature.

Cilj EU tako ostaja podnebna nevtralnost leta 2050, komisija pa bo predlagala 90-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2040 glede na leto 1990. "Tako družba kot odločevalci morajo razumeti nujnost in ukrepati," je povedal Facchini.