Pogovori na podnebni konferenci zastali, še preden so se zares začeli

Podnebna konferenca ZN se je v Bakuju začela v senci nedavne ponovne izvolitve republikanca Donalda Trumpa za ameriškega predsednika. Ta je namreč zatrdil, da se bodo ZDA ponovno umaknile iz pariškega sporazuma, kar bi lahko oslabilo ambicije za pogajalsko mizo. Razprava o financiranju podnebnih ukrepov v revnejših državah tako postaja še bolj pomembna.

Vodja ameriške delegacije in odposlanec predsednika Joeja Bidna za podnebje John Podesta je sicer zatrdil, da se bodo ameriški podnebni ukrepi kljub Trumpovi izvolitvi nadaljevali. 

Ob začetku podnebne konference v azerbajdžanski prestolnici se je oglasila tudi okoljska aktivistka Greta Thunberg, ki je ocenila, da gre pri celotni konferenci v Bakuju "zgolj za zeleno zavajanje". V komentarju, ki ga je objavil britanski Guardian, je zapisala, da gre za "slabo šalo". Izpostavila je na primer, da celotno gospodarstvo Azerbajdžana temelji na fosilnih gorivih, ta pa predstavljajo tudi blizu 90 odstotkov izvoza te države.

"Kljub njihovim trditvam Azerbajdžan ne namerava izvajati podnebnih ukrepov," je poudarila švedska aktivistka, ki je pozvala k protestu proti COP29. Thunbergova je pred tem povedala, da se podnebnega vrha v Bakuju ne bo udeležila zaradi represivnega političnega ozračja.

"Pridružite se nam, ko se zoperstavljamo valu avtoritarnosti in izkoriščanja, ki preplavlja Kavkaz. Azerbajdžan, ki uporablja COP29 kot fasado, povečuje nadzor v okviru lažne 'zelene' agende, krepi svoj oprijem na oblasti in stopnjuje regionalne napetosti," je zapisala v objavi na spletu.

COP29: Leto 2024 'na dobri poti', da postane najbolj vroče v zgodovini

Na podnebni konferenci Združenih narodov v Bakuju se mudijo delegati iz skoraj 200 držav. Letošnja podnebna konferenca velja za t. i. "finančni COP", na katerem se bodo poskušale države dogovoriti o povečanju mednarodne finančne pomoči, ki jo razvite države letno namenijo državam v razvoju za izvajanje podnebnih ukrepov tako na področju blaženja kot prilagajanja na podnebne spremembe in zelenega prehoda.

Vodja ZN za podnebje Simon Stiell je ob začetku konference pozval h globalnemu sodelovanju. Bogate države je opozoril, da je ambiciozen nov cilj financiranja podnebnih ukrepov v najrevnejših državah v interesu vseh držav, tudi največjih in najbogatejših. "Bakuja ne smemo zapustiti brez pomembnega rezultata," je poudaril.

Najnovejše poročilo Svetovne meteorološke organizacije (WMO) navaja, da je bilo desetletje med letoma 2015 in 2024 najtoplejše doslej. Leto 2024 pa je "na dobri poti", da se v zgodovino zapiše kot najbolj vroče leto v zgodovini, so opozorili v poročilu. Kot so zapisali, je od januarja do septembra globalna povprečna temperatura predindustrijske ravni presegla za 1,54 stopinje Celzija. 

Ledeniki se pospešeno krčijo, morska gladina se dviguje, priča smo vse bolj ekstremnim vremenskim razmeram, ki vplivajo na ljudi in gospodarstva po vsem svetu. "Ambicije pariškega podnebnega sporazuma so v veliki nevarnosti," opozarja WMO.

Države so se v pariškem sporazumu zavezale, da si bodo prizadevale za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija, pri čemer pa bodo že letošnje temperature najbrž presegle ta cilj. To sicer še ne pomeni kršitve pariškega sporazuma, kaže pa na to, da prihaja do velikega odstopanja. 

"Podnebna katastrofa ogroža zdravje, povečuje neenakosti, škoduje trajnostnemu razvoju in ruši temelje miru. Najbolj so prizadeti ranljivi," je poudaril generalni sekretar ZN Antonio Guterres.

COP29 je vsakoletna podnebna konferenca Združenih narodov, ki letos poteka v Bakuju med 11. in 22. novembrom.