COP27 pred ciljno črto: bodo bogate države le plačale podnebni račun?

Podnebna konferenca v Egiptu bi se morala končati že danes, a so njen zaključek že prestavili, predvidoma na soboto. To sicer ni nič neobičajnega, saj je zaključek konference odvisen od uspešnosti pogajanj. Pogajalci so sicer v roke že dobili prvi uradni osnutek sklepne izjave na desetih straneh. V njem je med drugim omenjena postopna opustitev uporabe premoga, ne pa tudi nafte in plina, je poročala STA. Je pa četrtkova noč  v Egiptu prinesla novo upanje za države v razvoju. Pogajalci so namreč razpravljali pozno v noč, da bi se dogovorili okoli ključnega vprašanja letošnje konference, sklada za povrnitev izgub in škode, ki so jo podnebne spremembe povzročile državam v razvoju, ki k posledicam podnebnih sprememb najmanj prispevajo, piše BBC.  

Zgodovinski račun bogatih držav 

Gre za zgodovinski dolg bogatih držav.  Kot kaže analiza 173 držav, ki so jo izvedli na Mednarodnem inštitutu za okolje in razvoj (IIED), države v razvoju, ki so najbolj ogrožene zaradi podnebnih sprememb, proizvedejo najmanj emisij na svetu, medtem ko najmanjše tveganje nosijo razvite države, kot so Luksemburg, Švica in Irska. Ranljive države, vključno s Pakistanom, ki je tukaj vodilni med državami v razvoju, trdijo, da jim bogatejše države dolgujejo ta denar, ker so v preteklosti sproščale večino toplogrednih plinov, ki povzročajo globalno segrevanje, posledice pa občutijo prav oni, piše BBC. 

Dolga leta so se bogatejše države upirale priznavanju potrebe za kompenzacijo državam v razvoju. Leta 2009 se je koalicija gospodarsko razvitih držav, med njimi ZDA, Francija, Nemčija in Združeno kraljestvo, le zavezala, da bo državam v razvoju, ki so jih prizadele podnebne spremembe, do leta 2020 namenila 100 milijard dolarjev (101 milijardo evrov) letno. Te obljube niso izpolnili in države v razvoju zdaj pozivajo  bogate države, da izpolnijo desetletje staro obljubo in da znesek še povečajo, piše EuroNews. 

Diouf Sarr, predsedujoča pogajalske skupine 46 najmanj razvitih držav na COP27, je ob začetku konference za Sky News poudarila, da so razvite države trdile, da se države v razvoju lahko preprosto prilagodijo podnebnim posledicam, kot so suša, dvig morske gladine, poplave itd. A to je daleč od resnice.  "Naš prispevek k podnebnim spremembam je zanemarljiv, vendar nas njihovi vplivi najprej in najbolj prizadenejo. In vsak vpliv poslabša obstoječe razvojne izzive,"  je opozorila.

Novo upanje: Evropska unija podprla idejo sklada za financiranje izgub in škode zaradi podnebnih sprememb

Vrh se po dveh tednih bliža koncu, a se je znova zatikalo pri financiranju. Bogate države se namreč bojijo podpisati 'bianco ček' za države v razvoju. Na začetku vrha so bile ZDA namreč neomajne, da novega sklada ne bo, v pogajanjih pa so molčale, pravijo opazovalci. Kot piše BBC, so četrtkova pogajanja, potem ko je bilo videti, da pri tem vprašanju države znova ne bodo dosegle napredka, le obrodila sadove. Evropska Unija je namreč podprla ustanovitev novega sklada za pomoč revnim državam pri soočanju s podnebno krizo. Evropska unija je predlagala poseben sklad, ki bi ga financirala širša donatorska baza. To nakazuje, da bi lahko vanj povabili tudi Kitajsko. Ta zdaj izpušča velike količine toplogrednih plinov, a je zgodovinsko gledano skupno malo prispevala, zato je običajno obravnavana v skupini držav v razvoju.

 A v okviru takšnega sklada bi lahko tudi Kitajska pomagala plačati podnebni račun. Na mizi je zamisel o obdavčitvi fosilnih goriv, letov in ladijskega prometa za zagotavljanje sredstev, piše Guardian. Kot je zapisano v predlogu EU, bi za zagotavljanje financiranje sklada izgub in škode poiskali inovativne vire financiranja, med njimi so tudi dajatve na letalstvo, ladijski promet in fosilna goriva. Predloga EU za zdaj sicer ne podpirajo vse države v razvoju, je za BBC ocenil profesor Michael Wilkins. Predlog tako še ni čez ciljno črto, odločilno bo, kako se bodo odločile ZDA in Kitajska. 

Postopna opustitev premoga, ne pa nafte in plina 

Združeni narodi opozarjajo, da skorajda ni več poti, da bi vlade sprejele ukrepe, s katerimi bi ohranile temperature pod dogovorjenim pragom povišanja za 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo do konca stoletja. Znanost vse glasneje opozarja na neizogibne posledice podnebnih sprememb. Ozračje je trenutno za okoli 1,1 stopinje Celzija toplejše kot v predindustrijskem obdobju. Obdobje 2015–2019 je predstavljalo pet najtoplejših let v zgodovini, najtoplejše doslej je bilo tudi desetletje 2010–2019. Če bo svet nadaljeval po trenutni poti, bi se lahko temperatura ozračja do konca stoletja zvišala za katastrofalne 4,4 stopinje Celzija, kot na spletni strani COP27 navajajo ZN, je poročala STA.

In kakšen bo izkupiček tokratnih podnebnih pogajanj v Egiptu? V prvem osnutku naj bi se države dogovorile za postopno opustitev premoga, ne pa nafte in plina, kar so si želele nekatere države in okoljevarstveniki. 

Poudarek letošnjega zasedanja COP je bil na izvajanju ukrepov, tako na področju blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe kot tudi glede podnebnega financiranja. Na področju blaženja podnebnih sprememb so se pogajanja nadaljevala glede vsebine Delovnega programa za blaženje (angleško Mitigation Work Program). Opravili so pregled posodobljenih in okrepljenih ciljev zmanjšanja emisij oziroma nacionalno določenih prispevkov ter dolgoročnih podnebnih strategij, in sicer skladno s pozivom iz krovnih sklepov lanskoletnega zasedanja COP26 v Glasgowu. Sklep narekuje prednostno ukrepanje za zmanjševanje emisij v kritičnem desetletju do leta 2030. Glede prilagajanja na podnebne spremembe je prioriteta konference dogovor o procesu določitve globalnega cilja za prilagajanje (angleško Global Goal on Adaptation), so ob začetku konference sporočili z ministrstva za okolje in prostor.