Krizna uredba na področju migracij: države na udaru bodo lahko prilagodile pravila

Na seji stalnih predstavnikov članic EU v Bruslju so dosegli skupno stališče glede uredbe o kriznih razmerah, ki bo podlaga za pogajanja med Svetom EU in Evropskim parlamentom o celotnem paktu o azilu in migracijah.

"Dogovor! Veleposlaniki EU so dosegli dogovor o uredbi o kriznih razmerah in višji sili na področju migracij in azila," je zapisalo špansko predsedstvo.

"Danes smo naredili velik korak naprej pri vprašanju, ki je ključno za prihodnost EU," je ob tem dejal španski notranji minister Fernando Grande-Marlaska in ocenil, da je Unija zdaj v boljšem položaju, da z Evropskim parlamentom doseže dogovor o celotnem paktu.

Cilj Bruslja je sicer, da prenovljeni evropski pakt o azilu in migracijah uzakoni do evropskih volitev prihodnje leto.

Kaj prinaša dogovor?

Dogovor državam članicam omogoča, da se v kriznih razmerah na področju azila in migracij odzovejo s prilagoditvijo nekaterih pravil iz pakta, denimo glede registracije prošenj za azil ali azilnega postopka na mejah. Registracija bi se po novem lahko končala najpozneje v štirih tednih po vložitvi, kar bo razbremenilo preobremenjene nacionalne uprave.

Poleg tega bodo članice, ki se bodo znašle pod velikim migracijskim pritiskom, od Bruslja lahko zahtevale solidarnostne in druge podporne ukrepe, vključno s premestitvijo migrantov v druge države EU in finančnimi prispevki. Lahko bodo tudi podaljšale časovno obdobje pridržanja migrantov na zunanji meji ter znižale standarde nastanitve in oskrbe v migrantskih centrih.

Borba, da ne bi prišlo do oslabitve minimalnih humanitarnih standardov

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se je z dogovorom strinjala. "To je prava sprememba, ki nam omogoča, da pospešimo pogajanja z Evropskim parlamentom in Svetom EU," je zapisala in izrazila pričakovanje, da se pakt lahko sprejme pred koncem mandata.

"Reforma bo učinkovito omejila nezakonite migracije v Evropi in zagotovila trajno olajšanje za države, kot je Nemčija," pa je dejal nemški kancler Olaf Scholz in to označil za "zgodovinsko prelomnico".

Sprejetje dogovora so sicer doslej v prvi vrsti ovirala nesoglasja med Italijo in Nemčijo. Berlin je v preteklosti nasprotoval predvsem znižanju standardov oskrbe migrantov.

V zadnjih dneh pa sta se Rim in Berlin zapletla tudi v spor glede vloge nevladnih organizacij, ki rešujejo migrante na morju. Italija je Nemčiji očitala, ker jih financira, italijanska premierka Giorgia Meloni pa je dejala, da bi morale ladje migrante izkrcati v državi, pod katere zastavo plujejo. Na koncu je bil sklenjen kompromis, ki je bil sprejemljiv za obe strani.

"V Bruslju smo se do zadnjega trenutka trdo in uspešno borili, da ne bi prišlo do oslabitve minimalnih humanitarnih standardov," je danes sporočila nemška zunanja ministrica iz vrst Zelenih Annalena Baerbock in dogovor označila za uspeh.

Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je medtem dogovor označil za uspeh za Italijo. "To je zelo pozitiven rezultat, uspeh za Italijo," je dejal in dodal, da "ko se Evropa odloča, mora upoštevati zahteve vseh".

Avstrija, Slovaška in Češka so se današnjega glasovanja o dogovoru vzdržale, Madžarska in Poljska, ki že dalj časa nasprotujeta predvsem mehanizmu obveznega sprejemanja migrantov, pa sta bili proti.