Mehiška prestolnica: Bikoborbe odslej brez mečev, sulic in krvi

V glavnem mestu Mehike, Ciudad de Mexico, so mestne oblasti z 61 glasovi za in le glasom proti sprejele predlog zakona, s katerim prepovedujejo nasilne bikoborbe.

Da bi bile manj nevarne za bike in bikoborce, so slednjim prepovedali uporabo mečev in sulic, bikom pa bodo odslej pokrili rogove. V okviru pobude "Bikoborbe brez nasilja" so tudi čas, ki ga lahko bik preživi v ringu, omejili na 15 minut.

Predlog zakona je predstavila županja Clara Brugada iz vladajoče leve stranke Morena. Na omrežju X je dejala, da je to korak k preobrazbi prestolnice v "mesto, ki spoštuje pravice živali in ki ne bo dopuščalo, da bi bile živali žrtve zlorabe ali nasilja".

"Cilj ni, da bikoborbe izginejo, ampak da se razvijajo," je po poročanju tiskovne agencije Reuters dejal poslanec Victor Hugo Romo de Vivar.

Odločitev je sprožila proteste tako privržencev bikoborb kot aktivistov za pravice živali, ki so si sicer prizadevali za popolno prepoved tradicije. Medtem ko so prvi nosili napise z napisom: "Bikoborbe so umetnost", so njihovi nasprotniki odločitev proslavljali, poroča AP.

"Biki ne bodo več izpostavljeni brutalni okrutnosti, ko so večkrat zabodeni in na koncu v ringu tudi ubiti, kar pozdravljamo," je za britanski časnik The Guardian dejal Anton Aguilar, izvršni direktor nevladne organizacije Humani svet za živali Mehika, ob tem pa opozoril, da "bikoborba brez nasilja ne pomeni tudi brez trpljenja".

Ker zakonodaja ne bo stopila v veljavo do oktobra, bodo imele oblasti dovolj časa za izdajo dodatnih predpisov o tovrstnih dogodkih.

Mehiška prestolnica je sicer dom največje arene za bikoborbe na svetu, Plaze de Toros, s kapaciteto 42.000 sedežev. Začetki bikoborb v Mehiki sicer segajo v 16. stoletje.

Županja se za popolno ukinitev tradicionalnih dogodkov ni odločila tudi zaradi ohranitve gospodarskih dejavnosti, povezanih z industrijo. Njeni zagovorniki trdijo, da ta podpira več deset tisoč delovnih mest.

O prepovedi bikoborb se v zadnjih letih vse več pogovarjajo tudi v drugih južnoameriških državah. Kolumbija je lani sprejela ukrep o postopni odpravi bikoborb do leta 2027.