Čez 50 stopinj Celzija? Nič več počitnic v Grčiji in na Hrvaškem?

V Sredozemlju bo avgusta vroče kot v Dubaju, opozarjajo strokovnjaki, ki jih navaja britanski The Telegraph.

Kot pravijo, so negativni trendi že več kot vidni. V Grčiji so denimo letos zabeležili najzgodnejši vročinski val, v delih Katalonije so zaradi rekordne suše veljale velikonočne redukcije vode, na Siciliji, kjer je živo srebro leta 2021 doseglo rekordnih 48,8 stopinje Celzija, so morali te dni zaradi pomanjkanja vode zavračati turiste. 

Mnogi sicer pravijo, da je Evropa vedno doživljala sezonske vročinske valove. Toda, tako strokovnjaki, ti še nikoli niso bili tako intenzivni in pogosti. Po podatkih Copernicus Climate Change Service (C3S) je bilo zabeleženih 10 najtoplejših let od leta 2000. Lani so bile temperature po Evropi eno stopinjo nad povprečjem in dve stopinji nad predindustrijsko ravnjo.

Peter Stott, nekdanji vodja podnebnega nadzora Met Officea, je za Telegraph napovedal, da bodo temperature v Evropi kmalu presegle mejo 50 stopinj Celzija.

 "To se bo najprej zgodilo na območjih, ki so najbližje Sredozemlju, saj je tam vpliv vročega zraka iz severne Afrike najmočnejši," je opozoril.

Umrljivost zaradi vročine se je na stari celini povečala za 30 odstotkov, daljša, toplejša in bolj suha poletja pa povzročajo suše, ki posledično prizadenejo kmetijstvo in pridelavo hrane, poškodujejo infrastrukturo in uničujejo habitate. Sredozemsko morje se segreva hitreje od svetovnega povprečja in predvideva se, da se bo do leta 2100 dvignilo za do en meter.

Ob upoštevanju vsega navedenega imajo turistične destinacije v Sredozemlju vsekakor razlog za skrb, navaja Telegraph.

Da bi jih moralo po objavi takšnih podatkov skrbeti, menijo na Hrvaškem, kjer je članek povzel Jutarnji List. Težave bodo namreč imele države, katerih gospodarstva slonijo na turizmu. In ta na Hrvaškem predstavlja več kot 19,6 odstotka BDP, v Grčiji 18 odstotkov BDP, v Španiji 12 odstotkov in v Italiji 10,5 odstotka.

Turistične agencije se situaciji že prilagajajo, britanski medij navaja agencijo, ki julija in avgusta, torej v najbolj vročih mesecih, več ne organizira pohodniških izletov v Španijo in na Portugalsko. So pa dodali več izletov izven sezone, aprila in oktobra, da se ljudje lažje izognejo ekstremnim temperaturam. 

Strokovnjaki menijo, da se bo turizem v prihodnje vse bolj usmerjal proti hladnejšemu severu. Tudi dokument iz leta 2023, ki ga je naročila Evropska unija in simulira različne ravni segrevanja ter vpliv na turistična gibanja, napoveduje jasen vzorec sprememb v turističnem povpraševanju. Vse več turistov bo izbiralo severne, vse manj pa južne destinacije.

Skrbi tako zelo naraščajo v Grčiji, kjer so stroški posledic klimatskih sprememb vse višji, izguba turističnih prihodkov pa bi bila zato še toliko bolj katastrofalna. 

"Sredozemlje je vroča točka podnebne krize," je dr. Kostas Lagouvardos povedal za Euronews in poudaril, da naraščajoča vročina močno ogroža tudi južno Italijo, Ciper, Turčijo in države severne Afrike.

V zadnjih 30 do 40 letih raziskave NOA kažejo, da je skupno povišanje temperature v Grčiji preseglo 1,5 stopinje Celzija – kar je zelo visok skok za tako kratek čas.

"Zaradi številnih otokov, ki so izpostavljeni morju, pa je območje še toliko bolj ranljivo," pravi. "Imamo sistem, ki deluje skupaj – morje, zrak – in ker se ena od komponent v tem sistemu segreva, se posledice odražajo tudi drugje." 

Bližina Grčije Afriki pomeni, da se topli vetrovi pogosto prebijejo čez ocean. To se je zgodilo v začetku tega meseca, ko so vročinski val še okrepili vroči vetrovi s prahom iz severne Afrike.

Tudi zdaj je država na udaru suhih, severnih vetrov, ki pihajo čez Egejsko morje in prizadenejo predvsem otoke in vzhodne dele, vključno z Atenami. Običajno prevladujejo julija in avgusta, zdaj pa se pojavijo že tudi junija.

To pa je problem, pojasnjuje dr. Lagouvardos, saj kombinacija suhih, vročih razmer in močnega vetra ustvarja najslabši scenarij za gozdne požare.

Strokovnjaki zato iščejo nove rešitve in tehnike gospodarjenja z gozdovi, da bi se spopadli s tem vsakoletnim pojavom – vključno z uporabo tehnologije, kot so brezpilotna letala in temperaturni senzorji.

Da bi bolje ocenil, kako se spreminja podnebje v njegovi državi, je dr. Lagouvardos ustanovil in koordinira mrežo avtomatiziranih površinskih meteoroloških postaj po vsej Grčiji.

Prav tako je Grčija leta 2021 kot odgovor na uničujoče gozdne ustanovila ministrstvo za podnebno krizo in civilno zaščito.

Grški politiki govorijo o podnebni krizi veliko bolj odločno kot mnogi njihovi severnoevropski kolegi, kar odraža stisko države. "Grčija se sooča z vojno v času miru," je lani dejal premier Kyriakos Micotakis.