Na vsak kvadratni meter mesta se je zlilo 500 litrov dežja; Orban ne gre nikamor

Pustošenje ciklona Boris nad srednjo in vzhodno Evropo se nadaljuje. Prizadete so Romunija, Poljska, Češka, Slovaška, Avstrija, Nemčija, s strahom se v nebo ozirata tudi Madžarska in Hrvaška, ki ju skrbi poplavni val s severa. Skupno število žrtev se je povzpelo na 14.

Reševanje življenj na Češkem

Poplavni val se še naprej širi tudi na Češkem. Po enem najhujših neurij v več letih je narasla voda že v nedeljo zalila več mest, med drugim Jesenik in Krnov blizu meje s Poljsko. V Jeseniku so reševalci s čolni in helikopterji rešili več sto ljudi, mesto pa je videti, kot bi ga zajela vojna vihra. Tam so zabeležili tudi največ padavin na Češkem, padlo je skoraj 500 litrov dežja na kvadratni meter.

S Češke danes poročajo tudi o prvi smrtni žrtvi, ena oseba se je utopila v Moravsko-šlezijskem okraju na vzhodu države, usodna je bila majhna reka Krasovka. Še sedem oseb pogrešajo, je navedbe policijskega načelnika Martina Vondraška povzel nacionalni radio.  Med pogrešanimi so tudi trije, ki so v bližini Jesenika z avtomobilom padli v reko. Za vozilom za zdaj ni nobenih sledi.

Na reki Moravi je poplavni val danes dosegel Litovel, mesto 200 kilometrov vzhodno od Prage. Iz mesta s približno 10.000 prebivalci poročajo o v celoti poplavljenih ulicah, oblasti pa pozivajo ljudi, naj ne ovirajo reševalcev, češ da v prihodnjih urah pričakujejo še naraščanje vodostaja.

Oblasti so odredile nadaljnje evakuacije v tretjem največjem mestu, Ostravi, kjer so na več delih popustili nasipi ob reki Odri, je povedal minister za okolje Petr Hladik. Prebivalce so na varno pripeljali z gumijastimi čolni. 

Železniške povezave z mestom Ostrava in v smeri proti Poljski so še naprej prekinjene. Ugasnili so elektrarno in toplarno Trebovice. Zaradi poplav je v bližnjem mestu Bohumin prišlo do izpada električne energije in omrežja mobilne telefonije. Prekinjena je tudi oskrba s pitno vodo.

Gladina rek se viša tudi drugod. Najvišja stopnja nevarnosti denimo velja še v mestu Hradec Kralove ob Labi.

V gorah na severu države je padlo med 300 in 400 litrov dežja na kvadratni meter, drugod na Češkem pa do 200 litrov.

Poljska vlada bo pomagala z milijardo zlotov

V poplavah na Poljskem so življenje doslej izgubili najmanj štirje ljudje, je sporočila poljska policija, vzrok smrti še ni znan. Poljski premier Donald Tusk je danes že napovedal pomoč v višini milijarde zlotov (234 milijonov evrov) za prizadete predele države in prebivalce. Od danes naprej bodo lahko vsi, ki so utrpeli škodo zaradi poplavljenih ali podrtih zgradb, poplavljenih garaž, uničenih vozil ali drugih s poplavami povezanih dogodkov brez težav zaprosili za sredstva, je povedal.

Tusk je dodal, da načrtuje pogovore z voditelji drugih držav, ki so jih prizadele poplave. Za pomoč bodo zaprosili Evropsko unijo, je napovedal.

Ponoči je bilo najhuje v mestu Nysa, kjer poplavlja pritok Odre. Med drugim je voda zalila prostore nujne zdravstvene pomoči, od koder so 33 bolnikov s čolni prepeljali na varno.

Na poplave se pripravlja tudi mesto Vroclav, kjer so mestne oblasti razglasile stanje pripravljenosti. Med drugim pozorno spremljajo stanje na jezovih in v rečnih kanalih. Poplavni val pričakujejo v sredo. Napovedi so po novem bolj pesimistične kot doslej, vseeno pa zaradi boljše infrastrukture naj ne bi bilo tako hudo kot ob poplavah Odre leta 1997, ko je bila poplavljena tretjina mesta.

Prelil se je tudi rezervoar Topola na jugu Poljske, voda je pritekla v vas Kozielno. Lokalne oblasti so sporočile, da bodo evakuirali prebivalce več bližnjih mest in vasi.

Poljska vlada je na prizadetih območjih razglasila 30-dnevne izredne razmere, ki veljajo za dele Spodnje Šlezije, Šlezije in regije Opole. Izredne razmere bodo omogočile pristojnim oblastem, da bodo lahko hitreje sprejemale odločitve glede nujnih ukrepov, poroča AFP. "Razglašamo stanje naravne nesreče, kar bo olajšalo delovanje različnih služb in odpravljanje posledic poplav," je kabinet poljskega premierja sporočil na družbenem omrežju X.

Črn davek v Romuniji

Razmere ostajajo napete tudi v Romuniji, kjer je v močnem dežju in poplavah doslej umrlo najmanj šest ljudi. Prizadete so zlasti regije Galati, Vaslui in Iasi na vzhodu države.

Od tam so evakuirali približno 300 ljudi, poplave pa so prizadele približno 6000 kmetijskih objektov.

Ostanki mostu obležali v reki

Vztrajno se dviguje tudi gladina Labe v Nemčiji. V Dresdnu, ki leži v zvezni deželi Saški, je vodostaj presegel 5,5 metra in se bliža šestmetrskemu mejniku, ko bo razglašena tretja stopnja ogroženosti. 

Reka se je že začela razlivati, kjer se je prejšnji teden nenadoma zrušil eden izmed štirih mestnih mostov, pa bodo njegovi ostanki v rečnem koritu gladino reke dvignili še za približno 30 do 50 centimetrov, predvidevajo strokovnjaki. 

Orban ostaja doma, poplavna ogroženost na vseh odsekih Donave

Obilne padavine in poplave so prizadele tudi Madžarsko. Zaradi vremenskih razmer je madžarski premier Viktor Orban preložil mednarodne obveznost, tudi govor v Evropskem parlamentu. 

"To je bila pravilna odločitev. V tako resnih poplavnih razmerah ni prostora za politične razprave," so Orbanovo odpoved udeležbe na razpravi v Strasbourgu pohvalili tudi v opoziciji.

Orban je imel v sredo predviden govor v Evropskem parlamentu, v katerem naj bi predstavil prednostne naloge polletnega predsedovanja Svetu EU, ki ga je Madžarska prevzela z julijem. Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je v pogovoru z Orbanom izrazila podporo vsem, ki so jih prizadele izredne vremenske razmere. Dogovorila se je, da se bo "povezala s političnimi skupinami, da bi se razprava prestavila na poznejše zasedanje", so sporočili iz Bruslja.

V objavi na Facebooku je Orban dodal, da ne bo zapustil države, dokler oblasti "ne bodo prebrodile najhujšega". V jutranjih urah je že sklical sestanek operativnega organa, pristojnega za zaščito pred poplavami, na katerem so določili najnujnejše naloge in načrte za zaščito pred poplavami v prihodnjih dneh. Nato je o ukrepih za zaščito pred poplavami spregovoril tudi s predsednikom države Tamasom Sulyokom.

Župan Budimpešte je medtem sporočil, da je od danes na vseh odsekih Donave v prestolnici v veljavi najvišja stopnja poplavne ogroženosti.

Hrvaška poplavni val pričakuje prihodnji teden

Na poplavni val se pripravljajo tudi na Hrvaškem. Kot je za HRT zagotovil Tomislav Novosel iz hrvaške službe za upravljanje voda Hrvatske vode, sta Mura in Drava v tem trenutku varni, večjih težav ne pričakujejo niti na Savi.

Spomnil pa je, da madžarski napovedujejo zelo visok vodstaj Donave. "V zadnjih 70 ali 80 letih je bilo morda vsega skupaj pet vodostajev višjih od tega," je opozoril. "To se bo seveda zgrnilo k nam, vendar imamo čas za priprave," je dodal. Pojasnil je, da je od Budimpešte, kjer vrhunec pričakujejo s petka na soboto, do Batine, ki je vstopna točka na Hrvaško, 200 kilometrov. Po njegovih besedah bo poplavni val Hrvaško torej dosegel šele v začetku prihodnjega tedna. 

EU obljublja pomoč

Pomoč prizadetim državam je ponudila tudi EU. Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je sporočil, da nacionalnim oblastem pomaga evropska služba za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus in da je EU pripravljena na nadaljnjo pomoč. To je potrdila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je ob tem izrazila solidarnost z vsemi prizadetimi državami in žrtvami poplav.

Padla več kot polovica skupne letne količine dežja

Ciklon Boris naj bi bil fenomen, ki se v Evropi zgodi enkrat na 50 ali 100 let, opozarjajo strokovnjaki, toda zaradi podnebnih sprememb se pogostost in intenzivnost takih dogodkov naglo povečuje.

Ciklon se je nad Srednjo Evropo ustavil, kar ni ravno običajno. "To se ne zgodi pogosto, sploh pa da ob takšni situaciji padla tako velika količina dežja. Obsežna dolina s hladnim zrakom je dosegla območje Alp, njeno napredovanje proti vzhodu pa se je tukaj praktično končalo, oziroma se bo ciklon v naslednjih dneh celo pomaknil nekoliko nazaj proti zahodu. Ker se tukaj srečujeta topla in hladna zračna masa od severa, nastajajo obilne padavine. In to se dogaja na precej večjem območju, kot se je ob lanskih poplavah pri nas," je v nedeljski oddaji 24UR razložil naš vremenoslovec Aleš Satler.

Dodal je, da danes prihaja še ena večja pošiljka padavin, nato se bodo razmere počasi začele umirjati. "Največ dežja je bilo zaenkrat v deželi Spodnja Avstrija in na Dunaju. V manjšem mestu Tulln ob Donavi je samo v treh dneh padlo kar 430 litrov dežja na kvadratni meter, kar je celo več kot polovica od skupne letne količine dežja. Izjemno količino padavin je zabeležilo tudi samo mesto Dunaj, zelo obilno pa je v prejšnjih dneh deževalo tudi predvsem v višjih legah Slovaškem in Češkem. V naslednjih dneh pa bo močno deževalo še na jugu Madžarske in na vzhodu Hrvaške," je dodal.