
Zasedanje bo trajalo do srede in se končalo z novinarsko konferenco predsednika Federal Reserve (Fed) Jeroma Powlla.
Razlog za zviševanje obrestnih mer je inflacija, ki kljub padanju cen goriva v ZDA še ne kaže znamenj umirjanja. Centralna banka skuša rast cen življenjskih potrebščin ustaviti z zviševanjem ključne obrestne mere, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar. Letna inflacija sicer vztraja na ravni osmih odstotkov.
Po podatkih ameriškega ministrstva za delo je bila letna inflacija julija 8,5-odstotna, avgusta pa se je zaradi upadanja cen bencina unesla, a le za malenkost, na 8,3 odstotka. Vendar pa se je osnovna inflacija brez cen energije in hrane, ki jo Fed najbolj upošteva pri svoji denarni politiki, okrepila s 5,9 na 6,3 odstotka. Fed medtem meri na 2,0 odstotka.
Ključna obrestna mera je po zvišanjih za 0,25 odstotne točke marca, 0,50 odstotne točke maja ter po 0,75 odstotne točke junija in julija trenutno na ravni med 2,25 do 2,50 odstotka.
Fed je imel avgusta počitnice, analitiki pa pričakujejo, da bo obrestno mero v sredo zagotovo zvišal za najmanj 0,75 odstotne točke, morda pa tudi za celo odstotno točko.
Powell je v avgustovskem govoru na srečanju centralnih bankirjev v Jackson Holu jasno nakazal, da Fed za zdaj še ne namerava odstopiti od politike zviševanja obresti, ker je inflacija še vedno glavni problem ameriškega gospodarstva.
Fed bo po zasedanju objavil tudi nove ocene za gospodarsko rast, stopnjo brezposelnosti in inflacije letos in v prihodnjem letu. Junija je napovedal, da naj bi bila gospodarska rast v ZDA letos le 1,7-odstotna, stopnja brezposelnosti 3,7-odstotna, inflacija pa 5,2-odstotna. Osnovna inflacija naj bi bila 4,3-odstotna.
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.