Tujina

Celico 'trgovca s smrtjo' krasil Putinov portret: 'V vojno bi šel kot prostovoljec'

Moskva, 12. 12. 2022 17.58 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 7 min
Avtor
T. R. K., STA
Komentarji
0

Viktor Bout, trgovec z orožjem, znan tudi kot "trgovec s smrtjo", ki je bil v preteklem tednu v izmenjavi zapornikov izpuščen iz ameriškega zapora v zamenjavi za ameriško košarkaško zvezdnico Brittney Griner, je v intervjuju povedal, da bi se, če bi imel priložnost in potrebne veščine, vojne v Ukrajini "zagotovo udeležil kot prostovoljec". Njegovo celico je med prestajanjem kazni v ameriškem zaporu sicer krasil tudi Putinov portret.

Viktor Bout
Viktor Bout FOTO: Profimedia

Z Viktorjem Boutom se je v sobotnem intervjuju za rusko državno televizijo RT pogovarjala Marija Butina. V intervjuju je med drugim dejal, da z vsem srcem podpira rusko "vojaško operacijo", povedal pa je tudi, da je imel v zaporniški celici obešen Putinov portret. "Zakaj ne? Ponosen sem, da sem Rus in da je Putin naš predsednik," je izpostavil. Zanikal je tudi, da bi bil povezan s talibani in da bi Afganistanu dobavljal orožje, poroča CNN. 

Spomnimo, da je bil Bout sicer v ZDA obsojen na 25 let zaporne kazni zaradi podpore teroristom in preprodaje orožja, v četrtek pa so ruske in ameriške oblasti dosegle dogovor o izmenjavi zapornikov. V ZDA se je tako vrnila košarkarska zvezdnica Brittney Griner, ki so jo v Moskvi aretirali zaradi posedovanja marihuane, Bout pa se je po 12 letih v ameriških zaporih vrnil v Moskvo.

Ruska varnostna služba (FSB) je objavila posnetek, ki prikazuje izmenjavo Grinerjeve in Bouta. Slednji je ob tem v intervjuju povedal, da je ob interakciji Grinerjevi "zaželel srečo", poroča Reuters. "To je naša tradicija. Vsakomur moraš zaželeti srečo," je še dejal in dodal, da verjame, da mu je bila tudi Grinerjeva "pozitivno naklonjena". 

Bout se je danes sicer pridružil ultranacionalistični stranki. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je v ponedeljek dejal, da ni prepričan, ali je ruski predsednik Vladimir Putin govoril z Butom. 

Rusko obstreljevanje Hersona terjalo najmanj dve smrtni žrtvi

Ruske sile so danes obstreljevale mesto Herson na jugu Ukrajine, pri čemer sta najmanj dve osebi umrli, pet pa je bilo ranjenih, je sporočil guverner regije Herson Jaroslav Januševič. Ob tem je prebivalce mesta pozval, naj se ob zvoku eksplozij nemudoma odpravijo v zaklonišča, poroča ukrajinska tiskovna agencija Ukrinform.

"V tem trenutku vemo za sedem žrtev, dve sta umrli, pet pa je ranjenih," je na Telegramu zapisal guverner Januševič, pri čemer je rusko obstreljevanje označil za "obsežno", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ob tem je prebivalce mesta pozval, naj se ob zvoku eksplozij nemudoma odpravijo v zaklonišča. Po navedbah Ukrinforma so ruske rakete zadele stanovanjski del mesta ter pri tem poškodovale hišo in električne vode. Po Januševičevih besedah so reševalne službe že na kraju dogodka.

Mesto Herson, ki je imelo pred vojno približno 300.000 prebivalcev, je bilo do nedavnega pod nadzorom ruskih sil, ki so ga zasedle kmalu po začetku invazije. Rusi so se novembra ob napredovanju ukrajinske vojske iz mesta umaknili prek reke Dneper, pred tem pa so po navedbah ukrajinske strani uničili vso tamkajšnjo kritično infrastrukturo.

Od umika je ruska vojska, ki še vedno nadzoruje levi breg Dnepra, to prestolnico istoimenske regije večkrat obstreljevala.

Ponoči so iz regije Dnjepropetrovsk poročali o močnem topniškem obstreljevanju

V regiji Dnjepropetrovsk so sicer ponoči poročali o močnem topniškem obstreljevanju, vključno z raketami, je v ponedeljek po Telegramu sporočil ukrajinski vojaški uradnik. Prizadeti sta bili mesti Nikopol in Marhanets, izstreljenih je bilo najmanj 30 granat, vendar ni bilo žrtev. 

Nadaljujejo se tudi težave z oskrbo z električno energijo. Ukrajina trpi "znaten primanjkljaj električne energije," pravi državni ponudnik električne energije Ukrenergo. Uničenje, ki so ga povzročili ruski napadi, je omejilo zmogljivost termoelektrarn in hidroelektrarn, "za ponovno vzpostavitev njihovega delovanja pa je potreben dodaten čas", še izpostavljajo pri Ukrenergu.

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je za ARD, podružnico CNN, dejal, da je v Ukrajini "splošni izpad elektrike realističen". 

Biden v pogovoru z Zelenskim napovedal nadaljnjo pomoč Ukrajini

Ameriški predsednik Joe Biden se je v nedeljo pogovarjal z ukrajinskim kolegom Volodimirjem Zelenskim, pri čemer se je zavezal k nadaljnji podpori Washingtona tej v vojni razdejani državi. V luči ruskih raketnih napadov na ukrajinsko infrastrukturo bodo imela prednost prizadevanja za krepitev ukrajinske zračne obrambe, so sporočili iz Bele hiše.

V pogovoru z Zelenskim se je Biden zavezal, da bo Ukrajini še naprej zagotavljal varnostno, gospodarsko in humanitarno pomoč, pri čemer bodo prednost imela prizadevanja za krepitev ukrajinske zračne obrambe, poroča britanski BBC.

Zelenski se je na Twitterju zahvalil za vso obrambno in finančno pomoč ZDA in dodal, da sta se z Bidnom med drugim pogovarjala o nadaljnjem obrambnem sodelovanju, zaščiti in vzdrževanju ukrajinskega energetskega sektorja.

Predsednika sta razpravljala tudi o želji Ukrajine po pravičnem miru z Rusijo, ki bi temeljil na temeljnih načelih, zapisanih v Ustanovni listini Združenih narodov, je sporočila Bela hiša in dodala, da je ena od prednostnih nalog to, da Rusija odgovarja za svoje vojne zločine in grozodejstva, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Po ciljno usmerjenih ruskih napadih na ukrajinsko energetsko omrežje so razmere v pristaniškem mestu Odesa in drugih regijah težke. "Delamo vse, kar je v naši moči, da bi v Odesi ponovno vzpostavili elektriko," je v nedeljo sporočil Zelenski.

Ruske sile so namreč v soboto z brezpilotnimi letalniki iranske izdelave napadle Odeso in povzročile izpad elektrike v mestu in po vsej okolici. Približno 1,5 milijona gospodinjstev je ostalo brez elektrike, regionalno podjetje za oskrbo z električno energijo pa je sporočilo, da bi popravila lahko trajala do dva meseca, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Še vedno obstaja nevarnost, da bo sovražnik sprožil nove napade z raketami in brezpilotnimi letali, katerih tarča bosta naša energetska infrastruktura in celotno območje Ukrajine," je posvaril ukrajinski generalštab.

Ukrajinske oblasti so medtem prevzele odgovornost za vrsto raketnih napadov na poveljniške točke in skladišča na ozemlju, ki ga zaseda Rusija. V izjavi najvišjih vojaških uradnikov niso navedli konkretnih ciljev, vendar so zapisali, da so bili napadi izvedeni s topništvom in raketami.

Kijev naj bi napadel tudi sedež zasebne vojaške skupine Wagner, je po poročanju BBC sporočil guverner regije Lugansk v izgnanstvu Sergej Hajdaj. Pojasnil je, da je bil napaden hotel v mestu Kadivka, v katerem se je skupina sestajala, in da je Rusija pri tem utrpela znatne izgube.

Kljub nenehnim spopadom pa frontna črta še vedno ostaja nespremenjena. Po besedah ukrajinskega ministra za obrambo Oleksija Reznikova naj bi se to spremenilo s protiofenzivo, takoj ko bodo vremenske razmere ugodne.

"Sedanji prehod iz suhe jeseni v še ne mrzlo zimo ne ponuja ugodnih pogojev za delovanje niti kolesnih niti goseničnih vozil. Menim, da je trenutno zmanjšanje aktivnosti na frontah posledica vremena, toda ukrajinske oborožene sile ne razmišljajo o tem, da bi se ustavile," je zatrdil.

Zelenski voditelje G7 pozval k dobavam orožja in plina

Ukrajina potrebuje okoli dve milijardi kubičnih metrov dodatnega plina za to zimo, je voditeljem skupine G7 prek video povezave danes dejal ukrajinski predsednik. Ob tej priložnosti je države zaveznice še enkrat pozval k okrepljeni dobavi orožja, vključno z modernimi tanki in topniškim strelivom ter raketami dolgega dosega.

Nemški kancler Olaf Scholz
Nemški kancler Olaf Scholz FOTO: AP

Zelenski je priznal, da ima Rusija še vedno prednost v oborožitvi, ruske napade na energetsko infrastrukturo pa je označil za teror, ki sili Ukrajino v višjo potrošnjo plina. Po skoraj desetih mesecih ruske invazije v Ukrajini je Zelenski pozval k sklicu "svetovnega mirovnega vrha", posebnega globalnega srečanja, na katerem bi se dogovorili "kako in kdaj izvesti točke ukrajinske mirovne formule", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Zelenski je Rusijo pozval, naj umakne svoje sile iz Ukrajine še pred božičem, da bi tako lahko dosegli trajno prekinitev sovražnosti. Nemški kancler je po video konferenci dejal, da bodo države skupine G7 podpirale Ukrajino, kolikor dolgo bo potrebno. Pri tem je poudaril, da bodo ohranjali gospodarski pritisk na Rusijo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Olaf Scholz je pred torkovo mednarodno konferenco o pomoči pri obnovi civilne infrastrukture v Ukrajini, ki bo potekala v Parizu, dejal, da so voditelj G7 sprejeli dogovor glede ključnih elementov platforme za koordinacijo finančne podpore za Ukrajino. Nemški kancler je ob tem dejal, da bo obnova Ukrajine primerljiva z Marshallovim načrtom, ko so ZDA izdatno pripomogle k obnovi, v drugi svetovni vojni uničene Evrope.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10