'Če se ne dogovorimo do prihodnje pomladi, BiH ne bo več'

"Če se ne dogovorimo do prihodnje pomladi, BiH ne bo več. Tudi Amerika nas ne bo zaustavila," je v intervjuju za bosanskohercegovški Večernji list zagrozil Milorad Dodik in dejal, da se mora država vrniti na "daytonske pozicije". Dodik se je odzval na odločitev Ustavnega sodišča, ki je presodilo, da je Zakon o kmetijskih zemljiščih v Republiki Srbski v nasprotju z ustavo BiH, saj ta narekuje, da je reguliranje vprašanja državnih posesti izključno v nadležnosti BiH.

Dodik se bo v soboto sestal s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem ter predstavniki Srbov iz Črne Gore, tema pogovorov pa naj bi bile napetosti v regiji, predvsem v BiH in Črni Gori. Kot navaja hrvaški Jutarnji list, želi Vučić s to potezo pokazati "enotnost Srbov z njegovo politiko, prestrašiti sosede in pokazati, da je on pravzaprav voditelj vseh Srbov".

Medtem je Milorad Dodik prepričan, da je odločitev Ustavnega sodišča v resnici državni udar ter del protisrbske politike v regiji. Kot primer je navedel Kosovo in dogajanje v Črni Gori. Po pisanju Jutranjega lista, srbski predstavniki v vladnih telesih BiH tudi blokirajo delovanje institucij in s tem paralizirajo državo.

Dodik tudi zahteva odstranitev tujih sodnikov iz Ustavnega sodišča, čeprav so ti na položajih v skladu z določili daytonskega sporazuma. Predsednik največje bošnjaške stranke SDA Bakir Izetbegović pa je Dodiku sporočil, da tudi sam ni zadovoljen z Daytonom, a da določila sporazuma niso "ruski bife, s katerega lahko vzameš to, kar ti paše". Dodik medtem vztraja pri svojem in trdi, da morajo zemljišča biti izključno v lastni entitete, medtem ko se jurisdikcija zvezne države nanaša le na zunanje meje.

Dodik pa ob tem redno omenja tudi bosanske Hrvate, katerim bi, po njegovih besedah, morala pripasti tretja konstitutivna enota v BiH. Večkrat je tudi izrazil podporo HDZ BiH, ki ga vodi Dragan Čović, pri spremembi volilnega zakona, po katerem bi za hrvaškega predstavnika v predsedništvu BiH lahko glasovali le državljani hrvaške nacionalne pripadnosti. O tem sta z Dodikom tudi govorila na današnjem sestanku v vzhodnem Sarajevu. Tudi Čović je izrazil nasprotovanje odločitvi Ustavnega sodišča. Nekateri sarajevski analitiki pa ob tem izpostavljajo sprego med bosanskimi Srbi in Hrvati okrog vprašanja članstva BiH v Natu, kateremu v Banjaluki ostro nasprotujejo.