
Puščanje plinovoda je verjetno povzročil "zunanji dejavnik", je v torek izjavil finski predsednik Sauli Niinistö, potem ko je operater omrežja zemeljskega plina Gasgrid v nedeljo zaradi suma puščanja zaprl plinovod. Vzrok puščanja sicer še ni znan, v teku pa je preiskava, v kateri sodelujeta tako Finska kot Estonija.
"Zdaj je pomembno ugotoviti, kaj se je zgodilo in kako bi se to lahko zgodilo," je Stoltenberg danes povedal na srečanju obrambnih ministrov držav članic zveze Nato v Bruslju.
"Če se bo izkazalo, da je šlo za nameren napad na ključno infrastrukturo zavezništva, bo to seveda zelo resno, Nato pa se bo odzval enotno in odločno," je še dejal generalni sekretar zveze Nato.
"Škoda je takšna, da jo je morala povzročiti sila, močnejša od potapljača ali majhnega podvodnega robota," je dodal estonski obrambni minister Hanno Pevkur. Oblasti v Helsinkih so sicer v luči nekaterih ugibanj o tem, da je morda šlo za ruski napad, posvarile pred prehitrimi zaključki.
"Incident je treba čim prej raziskati," je po poročanju finskih medijev v torek dejal Jukka Savolainen iz Evropskega centra odličnosti za boj proti hibridnim grožnjam. "S tem lahko odvrnemo špekulacije in govorice, ki se bodo verjetno začele širiti," je povedal v oddaji na finski televiziji YLE.
Savolainen je kot primer navedel lanskoletne eksplozije na plinovodih Severni tok 1 in 2, ki Rusijo pod Baltskim morjem povezujeta z Nemčijo, za katere se medsebojno obtožujeta Moskva in Zahod. Po več kot enem letu od sabotaže Severnega toka preiskave še vedno potekajo, vzrok za eksplozije pa ostaja neznan.
KOMENTARJI (370)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.