'Če se bo Evropa pridružila Macronu, nam bo to prihranilo veliko denarja'

Politični akterji na obeh straneh Atlantika so stališče francoskega predsednika Emmanuela Macrona po obisku Kitajske kritizirali kot preveč naklonjeno Kitajski, še posebej v luči vojaških vaj, ki jih izvaja okoli Tajvana.

"Ali Macron govori v imenu celotne Evrope? Je Macron zdaj prvi mož Evrope? Je on najmočnejši v Evropi? Ker če je to res, potem bomo morali nekaj stvari spremeniti." S temi besedami se je republikanski član senatnega odbora za zunanje odnose Marco Rubio odzval na besede francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je po obisku Kitajske dejal, da bi se morala Evropa distancirati od ZDA in da se ne bi smela vmešavati v spor glede Tajvana.

Rubio je opozoril, da je Evropa, znotraj te pa še posebej Francija, močno odvisna od Združenih držav. "Na področju lastne varnosti so od nas odvisni zadnjih 70 let," je dejal in okrcal Macrona, češ da je voditelj, ki da sam ni sposoben izpeljati nobene stvari. "Tudi ko se je igral svetovno velesilo in v Afriko poslal enote za boj proti teroristom, so morale vskočiti Združene države. Francosko vojsko smo prepeljali v Afriko in jo nato od tam tudi odpeljali," je poudaril.

"Če se bodo torej države pridružile Macronovemu zgledu in mu sledile, nam bo to prihranilo veliko denarja," je dejal republikanec.

Osredotočil pa se je tudi na del, v katerem je Macron Evropo pozval, naj se ne vpleta v konflikte, ki niso njeni. Rubio je izpostavil, da so tudi ZDA trenutno močno vpete v dogajanje v Ukrajini ter da država čez lužo za "evropsko vojno" namenja veliko davkoplačevalskega denarja. "Doslej sem to podpiral, saj sem menil, da je v državnem interesu, da ostajamo zavezniki naših zaveznikov," je še dejal, a namignil, da se bo morda tudi njegovo mnenje morda spremenilo.

'Ugotoviti moramo, v imenu koga govori Macron'

"Če bodo naši zavezniki zavzeli stališče, da v sporu med Kitajsko in ZDA ne bodo izbrali strani, morda tudi mi tega ne bi smeli narediti," je dejal ter dodal, da se morajo morda osredotočiti le na Tajvan in nevarnosti, ki jih predstavlja Kitajska, Evropa pa naj se sama ukvarja z Ukrajino. "Ugotoviti moramo torej, v imenu koga govori Macron. In odgovor na to vprašanje moramo dobiti hitro," je dejal. Dejal je namreč, da je Kitajska zelo vesela besed francoskega predsednika.

Rubio pa je namignil, da naj bi Macron v intervjuju dejal še veliko bolj sporne stvari: "Vendar je urad francoskega predsednika zahteval vpogled v transkripte novinarjev in iz njih izločil še bolj agresivna sporočila."

The Wall Street Journal je v uvodniku dejal, da bi lahko "nekoristne pripombe" francoskega predsednika spodkopale prizadevanja ZDA in Japonske pri odvračanju od Kitajske ter ob tem spodbudile ameriške politike, ki so želeli pristriči ameriška zavezništva v Evropi. "Če je predsednik Biden buden, bi moral poklicati Macrona in ga vprašati, ali poskuša ponovno izvoliti Donalda Trumpa," so zapisali v časopisu.

Predstavnik francoskega veleposlaništva v ZDA Pascal Confavreux je dejal, da so ljudje Macronovim besedam namenili preveč interpretacije. "ZDA so naš zaveznik, s katerim delimo vrednote," je zagotovil na spletu.

Burni odzivi tudi v Evropi: 'Obisk na Kitajskem je spremenil v PR za Šija in zunanjepolitično katastrofo za Evropo'

A ne le v ZDA, kritični so tudi znotraj Evrope. Nemški poslanec v zunanjem odboru bundestaga Norbert Roettgen je na spletu zapisal, da je Macronu uspelo, da je svoje potovanje na Kitajsko "spremenil v PR za Šija in zunanjepolitično katastrofo za Evropo". Dodal je, da se francoski predsednik v Evropi vse bolj izolira.

Nemški evroposlanec Reinhard Butiköfer je obisk francoskega predsednika na Kitajskem opisal kot "popolno katastrofo".

Antoine Bondaz, tajvanski specialist pri Fundaciji za strateške raziskave (v francoskem think-tanku), je dejal, da je Macronovo namigovanje, da sta za stopnjevanje napetosti okoli Tajvana enako kriva tako Washington kot Peking, problematično. To je vzbudilo dvom o stališču Francije in prizadevanjih EU, da bi zavzela bolj trdo stališče do Pekinga.

Dva višja diplomata Evropske unije sta dejala, da bi Macronove pripombe lahko Evropo prizadele v odnosu med Ukrajino in ZDA ter tudi otežile oblikovanje enotnega evropskega stališča do Pekinga. "To ni zmaga za nikogar, razen za Šija," je po poročanju Financial Timesa dejal eden od diplomatov.

Litovska poslanka Dovil Šakalien je francoskega predsednika obtožila "geopolitične slepote" in delovanja v nasprotju s strateškimi interesi EU in Nata. Številne nekdanje komunistične države v vzhodni Evropi so se poistovetile s stališčem Tajvana, ker vidijo vzporednico med dejanji Pekinga proti otoku in grožnjo, ki jo Rusija predstavlja nekdanjim sovjetskim državam.

Macronov diplomatski pritisk prihaja sredi poglabljanja napetosti med ZDA in Kitajsko. Pod predsednikom Joejem Bidnom so se ameriški politiki pogosteje srečevali s tajvanskimi voditelji, vključno z zgodovinskim obiskom tajvanske predsednice Tsai Ing-wen prejšnji teden v Kaliforniji, kar se Pekingu zdi provokativno.

Bela hiša je sicer v ponedeljek skušala zmanjšati polemiko in dejala, da imajo ZDA "odlične dvostranske odnose" s Francijo.