Ukrajina se je leta 1994 z budimpeškim memorandumom in v skladu s svojo deklaracijo o suverenosti odpovedala jedrskemu orožju, ki je bilo nameščeno na njenem ozemlju. V realnosti je bilo orožje že takrat pod nadzorom Moskve, ki je vzdrževala in nadzorovala bojne glave ter pripadajoče sisteme. V zameno je prejela zagotovila Rusije, ZDA in Velike Britanije, da bodo spoštovale njeno neodvisnost in suverenost.
Kljub temu je Ukrajina ostala jedrska država z obsežno jedrsko infrastrukturo za civilne namene in tudi znanjem, podedovanim iz sovjetskih časov. V primeru, da bi se odločila za aktivacijo vojaškega jedrskega programa, bi to lahko storila. O tem sedaj poroča britanski časnik The Times, ki razkriva vsebino analitičnega dokumenta, pripravljenega za ukrajinsko ministrstvo za obrambo. Njegov avtor Aleksej Ežak, vodja oddelka na Nacionalnem inštitutu za strateške študije pri Svetu za nacionalno varnost in obrambo Ukrajine, piše, da bi lahko država hitro ustvarila osnovno plutonijevo bombo z uporabo tehnologije, podobne bombi "Debeli deček", ki je bila odvržena na Nagasaki leta 1945. "Ustvarjanje preproste atomske bombe, kot so to storile ZDA v okviru projekta Manhattan, 80 let pozneje ne bi bila zapletena naloga," navaja poročilo.
Poročilo ugotavlja, da bi lahko Ukrajina, ki zaradi okoliščin nima časa in možnosti za gradnjo in delovanje velikih objektov, potrebnih za bogatenje urana, namesto tega uporabila plutonij, pridobljen iz izrabljenih gorivnih palic, odvzetih iz ukrajinskih jedrskih reaktorjev. Teža reaktorskega plutonija, ki je na voljo Ukrajini, je ocenjena pri sedmih tonah. Za izdelavo arzenala jedrskega orožja je plutonija več kot dovolj. "Količina materiala zadostuje za stotine bojnih glav s taktično močjo več kiloton," piše dokument, na katerega se sklicuje The Times.
Zahodni strokovnjaki ocenjujejo, da bi Kijev potreboval vsaj pet let, da razvije jedrsko orožje in ustrezen raketni sistem. Ukrajinski strokovnjak Valentin Badrak pa trdi, da bi Ukrajina lahko ustvarila lastne balistične rakete v manj kot enem letu. "V šestih mesecih bo Ukrajina dokazala sposobnost proizvodnje balističnih raket dolgega dosega: imeli bomo rakete z dosegom 1000 kilometrov," je dejal Badrak.
V sovjetskem obdobju je tovarna Pivdenmaš v ukrajinskem mestu Dnipro proizvajala balistične rakete, ki so lahko nosile jedrske konice. Čeprav Ukrajina trenutno ne proizvaja jedrskih raket, bi jih Kijev zlahka izdelal, je za Kyiv Independent povedal anonimni strokovnjak za jedrsko orožje. Kemična tovarna Pridniprovskij v regiji Dnipropetrovsk je predelovala uranovo rudo za sovjetski jedrski program. Obstaja tudi nahajališče urana v kraju Žovta Voda.
Takoj po objavi članka v britanskem časniku je ukrajinsko zunanje ministrstvo zanikalo navedbe v njem. "Ukrajina se drži Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja. Nimamo, ne razvijamo in ne nameravamo ustvariti jedrskega orožja," je dejal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Georgij Tihi.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sicer po srečanju z Donaldom Trumpom 17. oktobra dejal, da je takratnemu kandidatu za predsednika povedal, da bo Ukrajina ponovno vzpostavila svoj jedrski arzenal, če ne bo dobila zagotovil za članstvo v Natu. Ni pa prvič, da je o tem govoril ukrajinski predsednik. Besede je izrekel tik pred rusko invazijo, skoraj leto dni pred tem, aprila 2021, je o tem govoril nekdanji ukrajinski veleposlanik v Nemčiji Andrej Melnik, ko je dejal, da bo država morala razmisliti o svojem statusu glede jedrske oborožitve, če ne bo sprejeta v Nato.
Rusija je letos Ukrajino obtožila, da poskuša izdelati "umazano bombo", orožje, ki kombinira radioaktivne snovi in konvencionalne eksplozive. To so v Kijevu in Washingtonu zanikali.
"Program jedrskega orožja bi ogrozil odnose z zahodnimi partnerji," je za Kyiv Independent povedal Sascha Bruchmann, vojaški analitik na Mednarodnem inštitutu za strateške študije s sedežem v Londonu. "Ne vidim nobene vlade ZDA, ki bi podprla ukrajinske jedrske ambicije. Tako bi Ukrajina zastavila veliko politične in vojaške podpore. Politični, gospodarski in vojaški stroški so previsoki."
Signali Ukrajine, da razmišlja o jedrskem oboroževanju, so neposredna posledica vojne in jedrskih groženj, pravijo analitiki. "Postalo je očitno, da je bilo prej jedrsko orožje uporabljeno za odvračanje, zdaj pa je to ofenzivno orodje," je za kijevski časnik povedal Claus Mathiesen, nekdanji danski vojaški ataše v Ukrajini.
