Od junija so se v Grčiji soočili že z dvema ekstremno močnima vročinskima valoma, oba sta bila nenavadno dolgotrajna in intenzivna. Drugi val je trajal skoraj tri tedne. Prejšnji teden so se temperature ponovno dvignile, Atene pa so spet postale žrtev predmestnih požarov, uničujoči požari so izbruhnili severozahodno od prestolnice.
Kostas Lagouvardos, direktor raziskav na Atenskem nacionalnem observatoriju, je dejal, da so ekstremno visoke temperature očitno podcenjevali. "To zelo vroče poletje je pogled v prihodnost podnebja v naslednjih 20 ali 30 letih, ko bomo imeli verjetno zelo dolga obdobja zelo visokih temperatur," je dejal. "To nenavadno dogajanje bi lahko postalo norma. Za razliko od drugih neugodnih vremenskih pojavov vročina ni vidna," je dejal.
Ključno je, da se tako vlada kot tudi državljani zavedajo nevarnosti, ki jo prinašajo ekstremne temperature. "Verjamemo, da se bodo ljudje bolje pripravili na vročinski val, ko bodo dobili imena," je dodal. "Bolj se bodo zavedali morebitnih posledic. Vročinski vali so krivi za veliko smrti. Ker niso hrupni in pogosto tudi niso vidni, so dejansko tihi morilec," je dejal.
Pred štirimi leti so grški meteorologi začeli imenovati zimske nevihte in druge neugodne vremenske pojave. Lagouvardos, ki se je izobraževal v Franciji in je glavni meteorolog observatorija, je dejal, da bi bilo razvrščanje vročinskih valov sicer "bolj zapleteno", ker bi morala kategorizacija neizogibno vključevati merjenje porazdelitve temperature in gostoto prebivalstva.
Če bi temperature nad 40 stopinj Celzija vztrajale več kot teden dni, bi moral val dobiti ime, je dejal. Uporabili bi lahko podobne vzdevke ženskih in moških imen iz grške zgodovine in mitologije, kot jih uporabljajo za nevihte.
"Ideja, da bi bili vročinski vali bolj opazni, če bi jih poimenovali, je prelomna"
Atene so eno izmed redkih mest na svetu – in edina evropska prestolnica – ki ima funkcijo odgovornega direktorja za vročino. Manj kot mesec dni po tem, ko je prevzela vlogo, je Eleni Myrivili, akademičarka in nekdanja podžupanja, dejala, da bi omenjena pobuda lahko prinesla ključne spremembe v načinu obvladovanja ekstremih temperatur.
"Celotna ideja, da bi bili vročinski vali bolj 'opazni', če bi jih poimenovali in kategorizirali glede na nevarnost, bi lahko bila prelomnica," je dejala. "Ljudje bi lažje razumeli nevarnost, ki jim grozi, hkrati pa bi odgovornim omogočilo, da ustrezno ukrepajo," je dodala.
Študije napovedale, da bodo zaradi segrevanja planeta med najbolj prizadetimi Atene
Grčija v zadnjih mesecih še zdaleč ni edina, ki se je soočila z ekstremno vročino ali gozdnimi požari. Živo srebro je 11. avgusta v Sirakuzi na Siciliji doseglo 48,8 stopinje Celzija, kar je najvišja zabeležena temperatura v Evropi. Toda v regiji, ki velja za vročo točko podnebne krize, so najbolj vroča metropola celinske Evrope Atene. V več študijah so za prestolnico napovedali, da bo med najhujše prizadetimi zaradi segrevanja planeta. V severni Grčiji so 3. avgusta zabeležili najvišjo temperaturo v državi –47,1 stopinje Celzija.
T. i. megapožari (nekatere so povzročili tudi požigalci) so v zadnjih tednih zajeli ogromno ozemlja, uničili so številne domove in povzročili množične evakuacije, eden od najbolj prizadetih je bil drugi največji otok v državi – Evboja.
"To, kar vidimo, je podnebna kriza, dogaja se tukaj in zdaj"
Grški premier Kyriakos Mitsotakis je dejal, da je vreme državo dejansko spremenilo v "sod pepela", v katerem je v tednu dni gorelo skoraj 600 požarov. "To, kar vidimo, je podnebna kriza, dogaja se tukaj in zdaj," je dejal. "Drastično bomo morali spremeniti način proizvodnje električne energije, grajenje stavb in pridelovanja hrane," je dodal.
Dogajanje je opisal kot največjo nacionalno ekološko katastrofo v zadnjih desetletjih. Napovedal je tudi 500 milijonov evrov pomoči za prizadeta območja in ustanovitev novega ministrstva, ki bo nadziralo obnovo po naravnih nesrečah. Več kot 20 držav je v Grčijo poslalo gasilce, opremo in letala.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.